EESO je v mnenju na lastno pobudo, sprejetem na oktobrskem plenarnem zasedanju, predstavil ukrepe, ki so potrebni, da bi se oglaševanje prilagodilo izzivom, ki jih prinašajo podnebne spremembe in okrevanje po pandemiji, a ohranilo pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu in kulturi.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) priporoča oblikovanje okvira za sodobno oglaševalsko panogo, ki bo še naprej imela ključno vlogo pri gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in podpiranju evropske kulture, obenem pa bo postala zaupanja vreden vzvod za trajnostno potrošnjo.

Različne študije so pokazale, da vsak evro, porabljen za oglaševanje, pomeni spodbudo gospodarstva v višini pet- do sedemkratnika vrednosti. Z oglaševanjem se širijo novi proizvodi in storitve, spodbuja konkurenca in financira dostop javnosti do medijev, umetnosti in športa. Obenem je panoga pogosto deležna kritik, da spodbuja čezmerno potrošnjo ter škodljivo vpliva na družbo in okolje.

„Ugotoviti skušamo, kako bi se panoga morala razvijati, da bi ostala učinkovita, a hkrati skrbela, da bi bil njen razvoj skladen s trajnostnim razvojem,“ je pojasnil poročevalec Thierry Libaert.

EESO najprej poziva podjetja in agencije, naj razmislijo, kako bi do leta 2030 zmanjšali svoje emisije toplogrednih plinov za 55 % in do leta 2050 postali ogljično nevtralni.

Trajnostnost bi morala biti del vsake oglaševalske kampanje. To konkretno pomeni, da bi bilo treba akterje v oglaševalski panogi spodbujati, naj zmanjšajo porabo energije zaslonov za digitalno oglaševanje in povečajo možnosti njihovega recikliranja. Za manjši vpliv reklamnih tiskovin na okolje bi lahko podjetja prešla na papir z oznakama PEFC in FSC iz trajnostno upravljanih gozdov ter na manj toksično črnilo, ki je skladno s standardi iz uredbe REACH in inštituta GreenGuard.

Z oglaševalskimi prijemi je mogoče potrošnike tudi pripraviti k zmanjšanju njihovega skupnega okoljskega odtisa. Oglasi bi na primer lahko spodbujali k souporabi avtomobilov, tako da bi manjkrat prikazovali voznike same v vozilu. Dobre prakse bi bilo treba utrditi tako, da bi bil v univerzitetnih programih s področja komuniciranja večji poudarek na okoljskih vprašanjih.

Še ena razprava, ki je že več kot pričakovana, se nanaša na nestvarne navedbe, na primer predstavljanje izdelkov za enkratno uporabo kot trajnostnih. Študija iz leta 2020, ki so jo pripravili nacionalni organi za varstvo potrošnikov in Evropska komisija, je pokazala, da je 42 % trditev glede prijaznosti izdelkov do okolja na spletnih mestih podjetij neresničnih ali pretiranih.

Če bi bilo v oglaševalski skupnosti več soglasja glede podajanja točnih informacij, podprtih s podatki, bi po mnenju EESO več potrošnikov imelo možnost prepoznati izdelke z resnično manjšim vplivom na okolje. Evropska komisija si lahko na tem področju s svojo vlogo prizadeva za vseevropske predpise, s katerimi bi podprli boj oglaševalske panoge proti dezinformacijam.

Ta pristop bi moral biti tudi spodbuda za oglaševalce, ki se zavežejo tem standardom. S podporo bi zmanjšali tveganje, da bi se oglaševalci preselili k tujim tehnološkim podjetjem, ki obvladujejo velik del digitalnih sistemov oglaševanja, in okrepili panogo, ki ima še naprej osrednjo vlogo pri evropskem prehodu na bolj trajnostno potrošnjo. (dm)