You are here

INSTITUCIONALNE ZADEVE IN PRORAČUN EU

Z Lizbonsko pogodbo se je začelo novo obdobje z novimi priložnostmi za sodelovanje državljanov in njihovih predstavniških organizacij pri oblikovanju politik in sprejemanju odločitev v EU, kar krepi demokratično legitimnost evropskih institucij in njihovega dela. Vendar se je ob upoštevanju pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in nedavnih geopolitičnih, varnostnih, gospodarskih in socialnih izzivov, s katerimi se srečuje EU, za EU-27 začel nov proces razmisleka o prihodnosti njihove Unije.

Evropska unija ima proračun, iz katerega se plačujejo politike, ki se izvajajo na evropski ravni. Ta proračun znaša približno 1 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU-28 ali 157,9 milijarde EUR (2017). Približno 94 % proračuna EU gre za financiranje programov in projektov v državah članicah in zunaj EU. Približno 6 % proračuna se porabi za upravne stroške. Denar izvira zlasti iz nacionalnih prispevkov, izračunanih na podlagi BND in DDV, ter iz tradicionalnih lastnih sredstev (carinske dajatve za uvoz iz držav zunaj EU). Glavne kategorije odhodkov so rast (izboljšanje konkurenčnosti za rast in delovna mesta ter ekonomska, socialna in teritorialna kohezija), naravni viri (kmetijstvo in ribištvo), varnost in državljanstvo, zunanja politika in uprava.

EESO o institucionalnih zadevah in proračunu EU

EESO je dejavno vplival na spremembe v Pogodbah EU in pomagal reformirati institucije. To bo počel še naprej prek svojih mnenj, ki predstavljajo stališča civilne družbe v okviru političnega dialoga o prihodnosti Evrope in njenih institucij.

EESO priporoča, naj se proračun EU porablja za ponovni zagon gospodarske rasti in zaposlovanja, spodbujanje inovacij in konkurenčnosti ter odzivanje na notranje in zunanje izzive. Poleg tega je potrebna večja osredotočenost na rezultate, dosežene s proračunom EU. Uvedba novega sistema za financiranje proračuna EU, ki v večji meri temelji na lastnih sredstvih, naj bi prispevala h koncu razprave o neto saldih za vsako državo članico, ki je v nasprotju z vrednotama solidarnosti in vzajemne koristi, na katerih temelji evropsko povezovanje. Poenostavitev postopkov pri uporabi proračuna in večja prilagodljivost za odzivanje na nujne izzive sta ključni.