Piše: Nicoletta Merlo 

Pripravništva mladim omogočajo, da se za namene usmerjanja in usposabljanja seznanijo s svetom dela. Po vsej Evropi so se precej razvila, tudi zahvaljujoč programu evropskega jamstva za mlade. Priporočilo Sveta o okviru za kakovost pripravništev iz leta 2014 je dalo državam članicam dragocene smernice za izvajanje instrumenta. 

Žal je sčasoma pri opravljanju pripravništev prihajalo do zlorab in izkrivljanj, večalo se je število primerov izkoriščanja mladih pripravnikov za nadomeščanje delavcev, kot poceni delovne sile, ki nima dostopa do ustreznih zaščitnih ukrepov in socialne zaščite. 

Zato EESO podpira cilj Evropske komisije, da izboljša okvir za kakovost pripravništev po vsej Evropi, zlasti s krepitvijo vsebin učenja in usposabljanja ter z bojem proti zlorabi in nepravilni uporabi pripravništev. 

Vendar predloga Komisije — posodobljeno priporočilo Sveta in direktiva — obravnavata le nekatera vprašanja in imata nekaj problematičnih vidikov: 

• nanašata se na vse oblike pripravništev, brez razlikovanj, in ne upoštevata ustrezno obstoječih razlik med različnimi vrstami pripravništev in njihovimi nameni ali različnimi uporabami v državah članicah; 
• ukrepi za preprečevanje zlorabe pripravništev na začetku dobavne verige niso predvideni, prav tako ni zavezujočih pravil za dvig standardov kakovosti; 
• v predlogu direktive je področje uporabe omejeno le na pripravnike, ki štejejo za delavce ali so v delovnem razmerju – kar se dogaja v manj kot polovici držav članic – torej omejuje obseg upravičencev, zato obstaja tveganje, da ne bo pričakovanih rezultatov. 

Menim, da bi bilo treba za izboljšanje pripravništev najprej določiti minimalna merila kakovosti za vsako vrsto pripravništva, kar bi vnaprej omejilo njihovo uporabo. Ta merila bi morala vsebovati osnovne zaščitne ukrepe in močan poudarek na usposabljanju, pa tudi zaveze za preprečevanje vseh primerov zlorabe z ustreznimi ukrepi, vključno s krepitvijo sistema inšpekcijskih pregledov. 

Čeprav na splošno ne moremo govoriti o plačah, saj pripravniki v večini primerov ne štejejo za delavce in pripravništvo večinoma poteka zunaj okvira zaposlitve, bi bilo treba pripravništvo narediti vsem dostopno. Pomembno bi bilo ukiniti neplačano pripravništvo z uvedbo obveznega nadomestila, ki ni določeno le na podlagi nalog in odgovornosti, ki jih zajema pripravništvo, temveč tudi na podlagi morebitnih stroškov, ki jih imajo s tem pripravniki. 

Nazadnje bi bilo treba bolj upoštevati vlogo, ki jo lahko imajo socialni partnerji pri izvajanju uredbe na nacionalni ravni ter pri spremljanju in nadzoru uporabe tega instrumenta.