European Economic
and Social Committee
Stoyan Tchoukanov: kakšna naj bo usmeritev skupne kmetijske politike pol letu 2027?
Ste poročevalec za mnenje Spodbujanje lastne in trajnostne proizvodnje hrane: strategije za skupno kmetijsko politiko po letu 2027. Kaj v svojem mnenju predlaga Odbor, zlasti v zvezi s skupno kmetijsko politiko po letu 2027 in trajnostno proizvodnjo hrane?
Stoyan Tchoukanov: SKP Evropski uniji omogoča, da svoje naraščajoče prebivalstvo zanesljivo oskrbuje s hrano visoke kakovosti, ki se še izboljšuje, hkrati pa ohranja model družinskega kmetovanja. V preteklih 65 letih se je politika razvila, vendar je še vedno veliko kritik glede treh razsežnosti vzdržnosti nove različice, ki je začela veljati leta 2021.
Pri soočanju z novimi izzivi potrebujemo zdaj bolj kot kdaj koli prej stabilen dolgoročni politični okvir, ki bo usmerjen v trajnostno proizvodnjo hrane in odprto strateško avtonomijo Evropske unije. To bi moralo biti tesno povezano z zaščito raznolikosti vrst kmetovanja v EU ter odzivanjem na družbene in ekološke potrebe („javni denar za javne dobrine“) ob hkratnem zagotavljanju razvoja podeželja.
Okoljskih in podnebnih politik ne smemo obravnavati kot bremena pri okrevanju po sedanji krizi, temveč kot del dolgoročnih rešitev in usmeritev za prihodnje odločanje. Z najnovejšo reformo se je okrepilo načelo, da je treba v zameno za vsak podprti hektar družbi zagotoviti okoljske storitve.
Vendar enotno financiranje na hektar ne odraža ekološke stvarnosti niti ni pravična podpora s socialnega vidika. Menimo, da bi bilo treba v naslednji SKP to še okrepiti ter stopnjevati okoljske in socialne zahteve, za katere pa bosta potrebna ustrezno nagrajevanje in zaščita pred nelojalno konkurenco.
Zato bi bilo treba plačila na podlagi površin spremeniti v spodbude, ki bi zamenjale nadomestila za nudenje koristnih storitev, in sicer z razumnim prehodnim obdobjem, ki bi lahko bilo daljše od enega samega večletnega finančnega okvira.
Male družinske kmetije bi morale imeti možnost, da se odločijo za ohranitev dohodkovne podpore na podlagi plačil na površino in delovnih enot na kmetiji, države članice pa bi lahko ta merila opredelile v svojih strateških načrtih. Da bi ustavili nadaljnje zmanjševanje števila kmetij v EU zaradi pomanjkanja generacijske pomladitve, je treba sprejeti ukrepe za povečanje povprečnih dohodkov od kmetovanja, ukrepe v zvezi z dostopom do zemljišč (z nepovratnimi sredstvi za naložbe, preferenčnimi krediti, nacionalno zakonodajo o prenosu zemljišč), ugodnimi naložbenimi pogoji v okviru drugega stebra (z dodatnimi zasebnimi sredstvi, izpopolnjevanjem (kmetov, kmetijskih delavcev in svetovalcev), opolnomočenjem žensk, dobrimi delovnimi pogoji, izboljšanjem dolgoročnih možnosti za kmete (pokojnine itd.) ter splošno privlačnostjo podeželskih območij.
Skupna kmetijska politika mora prispevati k spodbujanju povpraševanja potrošnikov v EU po bolj zdravi in trajnostni prehrani (ekološki, sezonski, lokalni proizvodi), zmanjšanju količine živilskih odpadkov in ureditvi živilskih trgov, da bi odpravili financializacijo živilskega sektorja, ki povzroča zelo velike špekulacije, saj se ustvarjajo ogromni dobički, medtem ko se Evropejci s težavo spoprijemajo z naraščajočimi cenami hrane. Povišanje cen energije in tveganja motenj v oskrbi z energijo in gnojili so del nove realnosti, zato bi morali v okviru SKP razmisliti o vključitvi proticikličnih komponent in zagotoviti podporne sheme naložbam, namenjene izboljšanju proizvodnje in distribucije obnovljive energije na kmetijski in lokalni ravni na podeželju.
V mnenju predlagamo, naj Komisija kot odgovor na posledice ekstremnih podnebnih razmer razmisli o okrepitvi sistema jamstva javno-zasebnega partnerstva – to je v nekaterih državah članicah prostovoljno – v instrumentih SKP po letu 2027. Glede na volitve v Evropski parlament leta 2024 in prihodnjo širitev EU EESO to mnenje razume kot priložnost, da predstavi nekatere pomisleke, smernice in predloge organizirane civilne družbe o prihodnji obliki in usmeritvi SKP po letu 2027, usmerjene v doseganje avtonomne in trajnostne proizvodnje hrane v okviru bolj celostne in celovite prehranske politike. K predlogu Komisije za naslednjo SKP želi prispevati tako, da poudari potrebe organizacij civilne družbe in pričakovanja družbe.