EESO info

EESO je zgodba o uspehu, vendar si mora Evropska unija še bolj prizadevati za spoštovanje socialne pogodbe, solidarnosti, pravičnega gospodarstva in vključevalnosti. To je temeljnega pomena za ohranjanje evropskih vrednot.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je bil ustanovljen z Rimsko pogodbo (podpisano marca 1957), njegovo prvo plenarno zasedanje pa je potekalo maja 1958. Njegove pretekle izkušnje in spoznanja za prihodnost so bile predmet razprave v sklopu Praznovanja 65. obletnice Evropskega ekonomsko-socialnega odbora: krepitev civilne družbe, obramba demokracije, ki je potekalo 13. decembra 2023 v Bruslju. „V zadnjih 65 letih je Odbor vzpostavil resnično platformo, kjer lahko civilna družba svobodno izraža svoja stališča in si tako prizadeva za izboljšanje zakonodaje EU. V spreminjajočih se geopolitičnih razmerah je glas močne in neodvisne civilne družbe pomembnejši kot kdaj koli prej. Civilna družba, ki nastopa v vlogi nadzornika, je tista, ki poskrbi za to, da nihče ne opusti mehanizmov zavor in ravnovesij, vladavine prava ali temeljnih pravic in vrednost, torej da nihče ne more „ugasniti demokracije“,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke.

Člani EESO zastopajo raznolike organizacije civilne družbe v celotni Evropi, vključno s podjetji, sindikati in drugimi deležniki. Odbor je posvetovalni organ EU, ki pripravlja mnenja za Evropsko komisijo, Svet EU in Evropski parlament ter deluje kot most med institucijami odločanja in državljani v EU. „EESO je dopolnil 65 let in morda menite, da bi bil čas za njegovo upokojitev. Vendar je res prav nasprotno. EESO je zdaj potreben bolj kot kdaj koli prej, saj se toliko Evropejcev sooča s težavami. Poskusom, da se zanemari vlogo organiziranega socialnega dialoga, se je treba upreti. Druge institucije EU bi nam morale še bolj prisluhniti,“ je menil George Dassis, nekdanji predsednik EESO in predsednik Združenja nekdanjih članov EESO.

Kot je bilo poudarjeno med razpravo, je bil EESO v zadnjih letih vodilni partner v razpravi o evropskem stebru socialnih pravic. EESO je bil tudi eden od akterjev Konference o prihodnosti Evrope. V končnih priporočilih Konference je izrecno omenjen kot instrument za povečanje udeležbe in preglednosti v demokratičnem sistemu EU. Nedavni primeri pionirske vloge EESO vključujejo prvi poziv k resnični evropski zdravstveni uniji in njegovo vodilno vlogo pri predlaganju „pravice do popravila“. Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev, je poudaril pomen učinka dela EESO in spomnil na izboljšave zakonodaje od leta 1958: „V zadnjih mesecih smo dosegli več ključnih ciljev, med njimi preverjanje konkurenčnosti in modri dogovor EU. Še naprej si bomo prizadevali za posredovanje stališč ljudi, ki jih zastopamo.“

Energetski prehod, boj proti podnebni krizi in odziv na geopolitično grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, so le nekateri od izzivov, ki še povečujejo potrebo po EESO. Ta bo prispeval k doseganju soglasja za skupno dobro, spodbujanju vrednot evropskega povezovanja ter krepitvi vloge participativne demokracije in organizacij civilne družbe. „EESO že 65 let zagotavlja platformo, prek katere lahko predstavniki sindikatov sodelujejo v smiselnih razpravah z delodajalci, organizacijami civilne družbe in drugimi institucijami Evropske unije. Temelj uspeha EESO je sodelovanje. S povezovanjem predstavnikov številnih različnih družbenih skupin uspemo pripraviti mnenja z mnogimi različnimi pogledi. Ta vključevalnost zagotavlja, da naše delo ostaja v skladu z demokratičnimi načeli,“ je dejala predsednica skupine delojemalcev Lucie Studničná.

Séamus Boland, predsednik skupine organizacij civilne družbe, pa je pozval, naj se EESO v celoti mobilizira za evropske volitve. „EU mora zagotoviti, da bodo skupni evropski izzivi obravnavani prek skupnega reševanja problemov. Ali bomo to dosegli, bo v veliki meri odvisno od rezultatov volitev v Evropski parlament. EESO in njegovi člani imajo mandat in odgovornost, da prek svojih mrež organizacij civilne družbe stopijo v stik z državljani in si prizadevajo za odpravo dezinformacij, strahov in pomanjkanja zaupanja. Prav tako moramo ponovno pozvati k resničnim ukrepom za izvajanje dialoga s civilno družbo na ravni EU na vseh političnih področjih.“

Poučite se o zgodovini EESO (ab)

Predsedstvo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) je 12. decembra 2023 sklenilo, da za novo generalno sekretarko EESO imenuje Isabelle Le Galo Flores.

Le Galo Flores ima magisterij iz inženirske matematike ter tudi s področja komuniciranja, medijskih študij in mednarodnih odnosov. Med kariero je zasedala različne vodstvene položaje, nazadnje je bila namestnica generalnega direktorja za Španijo v fundaciji Daniela in Nine Carasso, kjer se je med drugim ukvarjala s trajnostnimi prehranskimi sistemi in državljanstvom prek umetnosti.

Generalni sekretar EESO opravlja izvršilno funkcijo, zagotavlja pomoč in svetovanje statutarnim organom EESO ter vodi približno 700 zaposlenih v EESO. Le Galo Flores je svoj petletni mandat začela 16. januarja 2024. Nasledila je Gianluco Brunettija, ki je s položaja generalnega sekretarja odšel 31. decembra 2023. (ehp)

V EU vsako noč skoraj 900 000 brezdomcev preživi na ulici ali v zavetišču za brezdomce. Število brezdomcev se je v zadnjih 15 letih več kot podvojilo, zato EESO poziva države članice in EU k ukrepanju.

EESO poziva k celoviti strategiji EU za odpravljanje brezdomstva in k hitremu sprejetju učinkovitih nacionalnih politik za brezdomstvo, da bi do leta 2030 znatno zmanjšali brezdomstvo, ki je ena od najhujših oblik socialne izključenosti.

„Pozivamo k strategiji EU za odpravljanje brezdomstva, ki bo v celoti vključevala evropsko platformo za boj proti brezdomstvu in omogočila upoštevanje nacionalnih politik na tem področju v evropskem semestru,“ je povedala Maria del Carmen Barrera Chamorro, poročevalka za mnenje EESO Okvir EU za nacionalne strategije za odpravljanje brezdomstva.

Strategija mora temeljiti na priporočilu Sveta, zato EESO poziva belgijsko predsedstvo EU, naj ga začne pripravljati. EESO poleg tega poziva Evropsko komisijo, naj čim prej pripravi predlog novega večletnega delovnega programa, ki bi zajemal njen celoten prihodnji mandat.

„EESO želi, da ta tema ostane prednostna naloga socialne politike EU pred evropskimi volitvami in po njih. Potreben je strateški premik od obvladovanja brezdomstva do njegove dejanske odprave do leta 2030,“ je povedal Ákos Topolánszky, soporočevalec za mnenje.

EESO priporoča, da se aktivno spodbuja načelo „najprej stanovanje“ kot rešitev za dolgotrajno brezdomstvo. V skladu s tem načelom stanovanje ni le prebivališče, temveč omogoča tudi ponovno vključevanje. S tem se brezdomcem zagotovi dolgoročna nastanitev, ne da bi se to pogojevalo s sprejemanjem podpore in dokazovanjem osebnega razvoja.

Pristop, ki temelji na zagotavljanju stanovanj, je podprla že lizbonska deklaracija, ki jo je leta 2021 popisalo 27 držav članic, evropske institucije in več evropskih nevladnih organizacij. Deklaracija je politična podlaga za platformo za boj proti brezdomstvu. Podpisnice so se z njo zavezale, da bodo sodelovale na področju brezdomstva na ravni EU in si prizadevale za njegovo odpravo do leta 2030. EESO v mnenju ugotavlja, da kljub političnim prizadevanjem niti na evropski niti na nacionalni ravni ni storjeno dovolj za odpravo brezdomstva.

Finska je edina država, ki je v zadnjih dvajsetih letih uspela nenehno zmanjševati število brezdomcev. (ll)

Gospodarstvo in finance, digitalizacija, konkurenčnost in poslovanje ter trgovina – to so štiri področja, na katerih je špansko predsedstvo Sveta Evropske unije doseglo napredek od julija do decembra 2023.

Na decembrskem plenarnem zasedanju je Nadia Calviño, prva podpredsednica španske vlade in ministrica za gospodarstvo in digitalizacijo, povzela sklepe šestmesečnega predsedstva EU in med drugim omenila poglobitev ekonomske in monetarne unije, takojšnja plačila v bančništvu, reformo trga električne energije in podpis naprednega trgovinskega sporazuma s Čilom.

Ga. Calviño, ki naj bi 1. januarja 2024 nastopila funkcijo predsednice Evropske investicijske banke (EIB), je izpostavila tudi točke, ki jih bo morala Evropska unija kmalu uvrstiti na dnevni red, zlasti glede na prihajajoče evropske volitve. „Svet doživlja velike spremembe in struktura, ustvarjena po drugi svetovni vojni, se spreminja,“ je dejala. „Poskrbeti moramo, da bo EU še naprej vodila najpomembnejše razprave na svetu, obravnavala glavne izzive in zaščitila svoje evropske vrednote v teh novih razmerah.“

V zvezi z aktivnosti polnim polletjem, ki se končuje, je dodala, da je „bilo sodelovanje z drugimi evropskimi institucijami, zlasti z EESO, ključnega pomena za njegov uspeh. Moja prisotnost kaže na močno zavezanost španske vlade socialnim partnerjem, socialnemu dialogu in civilni družbi. Prizadevamo si pozorno prisluhniti mnenju civilne družbe in ga vključiti v naše delo.“ (mp)

EESO poziva, naj se področje uporabe predloga Komisije o evropski kartici ugodnosti za invalide razširi na daljše bivanje zaradi dela ali študija, da bi zagotovili prosto gibanje invalidov v EU.

EESO pozdravlja predlog Komisije za evropsko kartico ugodnosti za invalide in evropsko parkirno karto kot prvi korak, da se invalidom omogoči prosto gibanje po EU.

„Predlagani kartici bosta vplivali na več kot 80 milijonov invalidov v Evropi,“ je dejal Ioannis Vardakastanis, glavni poročevalec za mnenje EESO o evropski kartici ugodnosti za invalide in evropski parkirni karti, ki je bilo predstavljeno na plenarnem zasedanju EESO 14. decembra. „To je zelo pomemben korak k odpravi resnih ovir in zagotavljanju, da lahko invalidi, tako evropski državljani kot državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, uživajo temeljno načelo, na katerem temelji Unija, tj. svobodno gibanje. V prihodnosti bodo iz tega izhajale še druge politike.“

EESO je opozoril, da predlog ne odpravlja nekaterih najpomembnejših ovir za prosto gibanje invalidov v Evropi, in sicer neprenosljivosti prejemkov, povezanih z invalidnostjo, kadar se invalid preseli v drugo državo EU zaradi dela ali študija. EESO je v mnenju na lastno pobudo pozval k razširitvi področja uporabe predloga, da bi se lahko kartici ugodnosti začasno uporabljali za nadaljnji dostop do prejemkov, povezanih z javnimi socialnimi politikami ali nacionalnimi sistemi socialne varnosti, kadar se invalid preseli.

Temu namreč trenutno ni tako. Ko se oseba preseli iz ene države članice v drugo, ob prehodu meje izgubi pravico do vseh prejemkov, povezanih z invalidnostjo, dokler se invalidnost v novi državi članici ponovno ne oceni.

Ta postopek lahko traja več kot leto dni, v prehodnem obdobju pa status invalidnosti ni priznan in invalid ne prejema nobene podpore. „Pozivamo, da se področje uporabe razširi, da v tem obdobju v novi državi ne bo pravne praznine in vrzeli. To bo invalidom omogočilo dostojno življenje že od samega začetka,“ je dejal g. Vardakastanis. (ll)

Organizacije civilne družbe izražajo razočaranje nad rezultati konference COP28, hkrati pa jih dojemajo kot priložnost za okrepljeno evropsko ukrepanje na svetovnem prizorišču. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je še naprej zavezan reševanju podnebne krize, pri čemer poudarja potrebo po večji ambicioznosti in vključevanju mladih.

Konferenca COP28 je zgodovinska prelomnica, saj so se države prvič v tridesetih letih zavezale, da bodo opustile fosilna goriva v energetskih sistemih. Predsednik EESO Oliver Röpke priznava ta napredek, vendar vztraja, da je treba v celoti odpraviti fosilna goriva, in poudarja pomen vključevanja mladih v ta prizadevanja.

Pogajalci Evropske unije se zavzemajo za uspeh pri uresničevanju cilja Pariškega sporazuma, da se omeji dvig globalne temperature. Konferenca COP28 se osredotoča na energetski sektor, pri čemer je cilj 43-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030 in cilj ničelne stopnje neto emisij do leta 2050. Kljub temu je sporazum tarča kritik zaradi pomanjkljivosti, vključno z negotovostjo glede doseganja cilja 1,5 °C, vplivom držav, ki črpajo nafro, in šibkimi finančnimi določbami za prehod.

Sandrine Dixson-Declève, sopredsednica Rimskega kluba, svari pred vse večjo neenakostjo z vidika blaginje in socialnimi napetostmi, ki so posledica neustrezne porazdelitve bremena. Mladinska delegatka EESO Diandra Ni Bhuachalla pravi, da jo izid konference COP28 močno žalosti, in poudarja pomen resničnih izkušenj ljudi v boju proti lobistom za fosilna goriva.

Člani EESO kljub pomislekom priznavajo pozitivne vidike sporazuma iz Dubaja in se zavezujejo, da bodo odpravili vrzeli in pozivajo druge institucije EU, naj storijo enako. Glavno sporočilo razprave EESO je odločna zaveza: „Ne bomo odnehali“ z nujnim reševanjem podnebne krize z nadaljnjimi ukrepi EU in ZN. (ks)

EU bi morala spodbujati podnebno diplomacijo kot vodilno politiko v svojem zunanjem delovanju, je poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju, sprejetem na decembrskem plenarnem zasedanju. Potreben je trden in verodostojen strateški načrt za prilagoditev podnebne diplomacije sedanjemu geopolitičnemu okolju in ciljem OZN za trajnostni razvoj.

EESO je trdno prepričan, da je treba podnebno diplomacijo nadgraditi tako, da dobi status vodilnega ukrepa v zunanji politiki EU.

Predsednik skupine delodajalcev EESO in poročevalec za mnenje Stefano Mallia je dejal: „Če želimo preprečiti nepopravljivo škodo, ne smemo več zapravljati časa. Podnebna diplomacija je preventivna diplomacija. Zato jo je nujno treba nadgraditi, in sicer tako da dobi status vodilnega ukrepa v zunanjih zadevah in zunanji politiki EU.“

EESO spodbuja EU, naj sprejme celovito strategijo podnebne diplomacije s kratkoročnimi in dolgoročnimi prednostnimi nalogami, da bi podnebne ukrepe vključili v vsa področja zunanje politike, vključno z varnostjo in obrambo, trgovino, naložbami, prometom, migracijami, razvojnim sodelovanjem, finančno in tehnično pomočjo, kulturo in zdravjem.

Učinkovito notranje izvajanje evropskega zelenega dogovora daje EU verodostojnost, da lahko navdihne tudi druge in jih spodbudi k podobnemu trajnostnemu delovanju. Zato EESO poziva države članice in institucije, naj zagotovijo boljše usklajevanje med akterji EU, da bi svoje politike uskladile s podnebnimi cilji in pospešile domače ukrepe za izvajanje zelenega dogovora.

Poročevalec Mallia meni: „Pogledati moramo od znotraj, da bi ocenili, ali lahko dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili v okviru zelenega dogovora. Ko bomo uredili pri sebi, bi morali začeti sodelovati s sosednjimi državami, spodbujati njihovo gospodarsko diverzifikacijo, oblikovati načrte za pravični prehod ter podpirati projekte prilagajanja in obvladovanja tveganj, da bi preprečili in zmanjšali šibkosti.“ (mt)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v nedavno objavljenem mnenju svari, da prevelika odvisnost EU od uvoza zdravilnih učinkovin in končnih zdravil iz Azije predstavlja tveganje za zdravje in dobro počutje državljanov EU. EESO zato predlaga akt o kritičnih zdravilih.

Evropska unija vse težje zagotavlja oskrbo z esencialnimi zdravili, saj trenutno večino zdravilnih učinkovin in končnih zdravil uvaža iz Azije. Zanašanje na zunanje dobavitelje zbuja pomisleke glede odpornosti EU pri soočanju z motnjami v dobavnih verigah, nestanovitnostjo cen in morebitnimi geopolitičnimi tveganji.

„Z zanašanjem na zunanje dobavitelje esencialnih zdravil ogrožamo zdravje naših državljanov. Takoj moramo ukrepati, da bodo imeli Evropejci dostop do zdravil, ki jih potrebujejo,“ je povedal Lech Pilawski, poročevalec EESO za to mnenje.

EESO priporoča, da se za odpravljanje teh težav vzpostavi nov mehanizem EU za podporo proizvodnje zdravilnih učinkovin in končnih zdravil v Evropi. Akt o kritičnih zdravilih je predviden kot celovit mehanizem EU v obliki uredbe, s katero bi se aktivno spodbujala proizvodnja zdravilnih učinkovin in končnih zdravil v Evropski uniji. Ta mehanizem bi omogočal financiranje raziskav in razvoja, naložb v infrastrukturo in operativnih stroškov.

Izvedba teh priporočil bo od držav članic EU zahtevala precejšnje naložbe in medsebojno sodelovanje. EESO poziva Evropsko komisijo, naj prevzame pobudo pri usklajevanju teh prizadevanj in pripravi celovito strategijo, ki bo zaščitila zdravstveno varnost v Evropi, spodbujala gospodarsko blaginjo in zagotovila cenovno dostopnost zdravil za državljane EU. (gb)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na plenarnem zasedanju sprejel mnenje, v katerem predlaga strategijo za reševanje socialno-ekonomskih izzivov, s katerimi se soočajo otoki, gorske regije in redko poseljena območja v EU. EESO poziva k ukrepom EU v okviru kohezijske politike in poudarja potrebo po prilagojenih strategijah, zanesljivih podatkih in posebnih mehanizmih za trajnostno rast.

Oddaljene regije EU – otoki ter gorska in redko poseljena območja – se spopadajo z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi, ki ovirajo njihov razvoj. Odročni otoki se zaradi oddaljenosti soočajo z visokimi stroški, podnebne spremembe predstavljajo tveganje za gorska območja, upadanje prebivalstva na redko poseljenih območjih pa zahteva inovativne strategije rasti. Poročevalec EESO Ioannis Vardakastanis poudarja potrebo po prilagojenih pristopih, pri čemer je treba upoštevati posebne značilnosti posamezne regije. Odbor se v svojem mnenju zavzema za usklajeno delovanje EU in poudarja pomen regionalne solidarnosti, da bi preprečili marginalizacijo. Predlaga uporabo močne pravne podlage kohezijske politike EU ter po vzoru uspešnih strategij za mestna in podeželska območja priporoča posebna sredstva in pakte, med drugim pakt za otoke ali pakt za gorska območja, da bi obravnavali njihove specifične izzive. Pri tem je treba upoštevati gospodarske, socialne in okoljske vidike. Poleg tega so potrebni različni ukrepi, od zmanjšanja operativnih stroškov do spodbujanja ustvarjanja delovnih mest in ohranjanja lokalne kulture. Za informirano sprejemanje odločitev so potrebni točni podatki in krepitev zmogljivosti, pri čemer je treba spodbujati aktiven dialog med deležniki na evropski, nacionalni in lokalni ravni, da bodo politike odražale posebne značilnosti teh regij v EU. (tk)

Finančni sektor, zlasti bančni, je bistven za povečanje konkurenčnosti gospodarstva EU, saj znatno vpliva na financiranje in nujen prehod na trajnostnost. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je v mnenju, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju, poudaril ključne načine za okrepitev tega sektorja in povečanje njegovega prispevka k strateški avtonomiji EU ter cilje, ki mu bodo to omogočili.

Odporen finančni sistem je ena od prednostnih nalog pri gospodarski preobrazbi EU. Kljub prizadevanjem za vključitev preverjanja konkurenčnosti in boljše pravno urejanje s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), pa izzivi ostajajo. Poročevalec EESO Antonio García del Riego opozarja, da nedokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov preprečuje enotnost trga, zaradi česar banke EU zaostajajo za drugimi bankami po svetu. Zato bo treba izvesti podrobne ocene, da bi zagotovili konkurenčen in odporen finančni sektor. Lojalna konkurenca je bistvena za stabilnost in rast, vendar so zanjo potrebni trdnejši regulativni okviri, ki ščitijo raznolikost bančnega sektorja. EESO poudarja, da je lojalna konkurenca pomembna za zagotavljanje stabilnosti in privabljanje naložb, ter poziva k uravnoteženemu pristopu k nadzoru, ki spodbuja digitalizacijo in trajnost trga. Pozdravlja, da je EU v prihodnje politike vključila preverjanje konkurenčnosti, vendar poudarja, da je treba konkurenčnost okrepiti, pri tem pa ne odstopati od svetovnih standardov, kot je Basel III. To preverjanje se mora uskladiti s posebnostmi finančnega sektorja. Dokončanje unije kapitalskih trgov bo preprečilo drobljenje trga, okrepilo finančno stabilnost in spodbudilo povezovanje. EESO poudarja, da so učinkovite metode ocenjevanja, sodelovanje deležnikov pri ocenah učinka in zanesljivi podatki za informirano odločanje ključni za napredovanje tega sektorja. (tk)

Cilj strategije Global Gateway je zagotoviti odprto strateško avtonomijo EU, ki pa mora temeljiti na ocenah učinka, je poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju, sprejetem na decembrskem plenarnem zasedanju. EESO predlaga, da bi imel dejavnejšo vlogo v ključnih fazah postopka odločanja o razvojnih projektih, povezanih s to strategijo.

Strategija Global Gateway je zavezana temu, da bi med letoma 2021 in 2027 mobilizirali do 300 milijard EUR naložb za boj proti podnebnim spremembam, izboljšanje digitalne, energetske in prometne povezljivosti ter krepitev zdravstvene, izobraževalne in raziskovalne infrastrukture po vsem svetu.

Vendar EESO poudarja, da morajo naložbeni programi v okviru pobude Global Gateway temeljiti na ocenah učinka, s čimer bi zagotovili demokratično odgovornost za razvojne pobude v partnerskih državah ter gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost projektov. Hkrati izraža zadržke glede projektov, ki se financirajo iz drugih skladov EU in bi lahko odstopali od standardnega postopka spremljanja zaradi nejasnosti postopkov za ocenjevanje učinka posameznih projektov.

Član EESO in poročevalec za mnenje Stefano Palmieri je poudaril, da morajo projekti v okviru strategije Global Gateway spoštovati številna načela in cilje. Dodal je, da sta „skladnost z vrednotami EU in predložitev podrobnih ocen učinka pomembni za zagotavljanje trajnosti teh projektov“.

Odbor hkrati obžaluje, da lokalni evropski deležniki niso smiselno vključeni v celotni razvojni proces. EESO želi imeti dejavnejšo vlogo v ključnih fazah postopka odločanja o razvojnih projektih, povezanih s strategijo Global Gateway, začenši z organizacijo rednih srečanj med odborom za strategijo Global Gateway ter organizacijami civilne družbe in socialnimi partnerji. (mt)

Belgija je s 1. januarjem prevzela vodenje EU in bo Svetu EU predsedovala v ključni prvi polovici leta 2024. V ospredju bodo nedvomno evropske volitve junija, ko bodo evropski državljani odločali o prihodnji usmeritvi Unije. Imeli bomo aktivno vlogo pri sporočanju informacij o volitvah in spodbujanju volivcev, da se udeležijo volitev. „EESO bo kot dom organizirane civilne družbe tesno sodeloval z belgijskim predsedstvom, da bi zgradili močnejšo, odpornejšo in bolj demokratično Evropo,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke.

V tej novi brošuri so predstavljene naše dejavnosti v prvi polovici leta, ključni dosjeji, ki jih obravnavajo naše strokovne skupine, pa tudi raziskovalna mnenja na zaprosilo belgijskega predsedstva.
Vas zanima, kdo so naši belgijski člani?

Tukaj lahko ugotovite, kdo so in kateri del civilne družbe zastopajo. Informacije so v nizozemščini, francoščini, nemščini in angleščini (cw).

Evropske volitve junija 2024 bodo dale usmeritev za prihodnost Evrope, zato bo EESO, ki je institucionalni partner civilne družbe, organiziral svoj prvi teden civilne družbe.

Ne pozabite si zabeležiti datuma!

Na tem vidnem dogodku se bodo zbrali ljudje vseh starosti in iz vseh okolij, med njimi mladi, novinarji in predstavniki institucij EU. Razpravljali bodo o temah, ki so pomembne za naše vsakdanje življenje in prihodnost Evrope.

Pod geslom Zavzemimo se za demokracijo! bomo govorili o nevarnostih in izzivih, ki jih moramo pričakovati pri varovanju demokratičnih vrednot, in ugotavljali, kaj civilna družba pričakuje od prihodnjih evropskih voditeljev. Naša priporočila bodo vključena v resolucijo EESO o evropskih volitvah.

Teden civilne družbe bo zajemal pet glavnih pobud EESO:

• Dneve civilne družbe: organizacije civilne družbe – steber demokracije in ključni akter pri premagovanju sedanjih izzivov
• Dan evropske državljanske pobude: stičišče za zakonodajalce EU in držav članic, vodje kampanj, državljane in akterje civilne družbe
• Vaša Evropa, vaš glas!: obramba demokracije in podpora Evropi – prioritete mladih v naslednjem zakonodajnem obdobju EU
• Nagrada za civilno družbo: tema 14. izvedbe nagrade EESO za civilno družbo je duševno zdravje
• Seminar za novinarje: mobilizacija Evropejcev in Evropejk za evropske volitve – izziv

Pridružite se nam in naj vas navdihnejo naše delavnice pod vodstvom strokovnjakov in razprave na visoki ravni. Naj se sliši vaš glas o glavnih temah za nov evropski zakonodajni cikel, zato se povežite z organizacijami civilne družbe in nosilci sprememb iz vse Evrope!

Zbiranje prijav se začne januarja 2024.

Več informacij bo kmalu na voljo na spletni strani tedna civilne družbe (#CivSocWeek).