Skoraj dva meseca pred naslednjimi evropskimi volitvami dezinformacije postajajo vse pomembnejše v evropskem političnem življenju, saj bi lahko zelo slabo vplivale na volilne rezultate.

Škodljive posledice dezinformacij že leta vzbujajo splošno zaskrbljenost v javnosti, zlasti med politiki. Demokratična družba in naš svetovljanski način življenja sta postavljena pod vprašaj. Skrajna desnica in druge skrajne evropske sile ter avtokratski režimi v tretjih državah sklepajo zavezništva, da bi lahko izvajali kampanje dezinformacij, ki spodkopavajo evropski projekt. V ta namen uporabljajo družbene medije in algoritme. Tehnologijo izkoriščajo kot glavno orodje za svoje zlonamerne kampanje.

Za zaščito demokracije in boj proti dezinformacijam je potrebna večplastna strategija, sedanje tehnologije pa nam lahko pomagajo, da bomo uspešni. Ključno je, da ukrepe na vseh treh področjih „digitalnega boja“ – na področju dezinformacij, hibridnih groženj in kibernetske varnosti – učinkovito povežemo, ustvarimo sinergije in povečamo varnost, hkrati pa spoštujemo pravno državo.

Ravno tako je ključno regulirati ustvarjanje in delovanje algoritmov, da se bodo ljudje lahko odločili, ali določene algoritmične značilnosti sprejmejo ali jih zavrnejo. Najti je treba pravo ravnovesje med temeljnimi pravicami ljudi na eni strani in pravicami intelektualne lastnine podjetij na drugi. Vsekakor pa je nesprejemljivo, če tehnološka podjetja iz manipulacije in sovražnega govora kujejo dobiček. Zasebni interesi ne morejo biti pomembnejši od javnih.

Z javnim, pluralističnim in neodvisnim poročanjem v vseh jezikih EU je treba nacionalni, regionalni in lokalni ravni v državah članicah posredovati neizpodbitne informacije.

Na dnevnem redu je ustanovitev javnega evropskega informativnega kanala, ki bi bil na voljo na različnih platformah in popolnoma uredniško neodvisen, tako da bi lahko Evropejci dobili informacije, ki jih potrebujejo za premišljene odločitve. Novinarstvo bi bilo treba uvrstiti med evropske javne dobrine, kot je predlagal UNESCO, in izboljšati možnosti za obrambo novinarjev.

Glede pismenosti in večje vloge splošne javnosti je treba slediti odličnemu primeru Finske, ki spodbuja ustvarjalno mišljenje ljudi. V ta namen so potrebni ukrepi za uvedbo orodij, ki spodbujajo medije ter kulturno in demokratično pismenost na vseh ravneh izobraževanja ter za vse starostne skupine in manjšine.

Demokracija je vladavina ljudi za ljudi. Najbolje bo zaščitena, če bodo ljudje sami izrazili močno željo, da bi živeli v njej!

Z evropskim socialnim modelom, ki temelji na socialnem in regionalnem vključevanju ter enakosti in solidarnosti, je mogoče ljudem najbolj učinkovito – in najbolj racionalno – pokazati, da je njihova splošna blaginja tesno povezana z demokracijo, zaradi česar se bodo pripravljeni boriti proti dezinformacijam.

Za zaščito demokracije so nujno potrebni bolj poglobljen pristop, celostna strategije in boljša evropska ureditev mnogih vidikov tega pojma. Vse to je obravnavano v mnenju TEN/830.

Carlos Trindade, član EESO