EESO je v informativnem poročilu, ki ga je sprejel na svojem aprilskem plenarnem zasedanju, na zaprosilo Evropske komisije podal dopolnilno oceno, v kakšnem obsegu so instrumenti in ukrepi skupne kmetijske politike EU (SKP) v obdobju 2014–2020 prispevali k uravnoteženemu teritorialnemu razvoju podeželskih območij.

EESO je na podlagi posvetovanj v petih izbranih državah EU (Francija, Madžarska, Irska, Italija in Španija) preučil, kako lahko SKP bolje pomaga zmanjševati socialno in ekonomsko neravnotežje znotraj podeželskih območij.

Neskladnost med politikami EU

Četudi je SKP osnovna politika pri financiranju in ohranjanju delovnih mest v kmetijstvu, imajo bistveno vlogo tudi drugi obstoječi programi financiranja, ki jo dopolnjujejo. Vendar je bila skladnost z drugimi politikami EU ter nacionalnimi in lokalnimi politikami ocenjena kot nezadostna v smislu socialne, prehranske in okoljske politike, raziskav in inovacij ter trgovine. Okoljska, gospodarska in družbena trajnost morajo biti tesno povezane.

Priporočila za prihodnjo SKP

Ugotovljeno je bilo, da sta med vsemi ukrepi SKP potencialno najučinkovitejša pobuda LEADER in instrument lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Vendar je treba zanje nameniti veliko več virov in zagotoviti izboljšave. „Sodelovanje organizacij civilne družbe je ključno za zagotavljanje pravilnega delovanja programov in ustreznega upoštevanja lokalnih potreb,“ je poudarila poročevalka EESO Piroska Kállay.

Kot učinkovit ukrep SKP v obdobju 2014–2020 je bilo ocenjeno tudi socialno kmetijstvo, ki ga je treba dodatno podpreti.

Ukrepi SKP na zaposlovanje na podeželskih območjih niso vplivali tako pozitivno, kot bi bilo potrebno v večini držav. V obiskanih državah je več deležnikov poudarilo pomen klavzule o socialni pogojenosti. „S socialno pogojenostjo pri financiranju SKP je treba zaščititi pravice delavcev in dostojne delovne pogoje," je sklenila poročevalka Kállay.

Ustanoviti bi bilo treba tudi opazovalno skupino za razvoj podeželja. (mr)