EESO info

EESO bo nagradil do pet podnebnih projektov, ki predstavljajo neprecenljiv prispevek civilne družbe k doseganju podnebne nevtralnosti.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) sprejema prijave za nagrado EESO za civilno družbo za leto 2021. Letošnja tema nagrade so podnebni ukrepi in EESO bo nagrajence izbral med domiselnimi in inovativnimi pobudami, katerih cilj je spodbujanje pravičnega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe.

Za nagrado se lahko potegujejo vse organizacije civilne družbe, ki so uradno registrirane v Evropski uniji in delujejo na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni. Prejmejo jo lahko tudi posamezniki, ki prebivajo v EU. Upoštevani bodo samo projekti in pobude, ki se izvajajo v EU.

Projekti morajo biti že izvedeni ali pa se še izvajati.

Rok za oddajo prijav je 30. junij 2021 do 10.00.

Skupna vrednost nagrade je 50 000 EUR, razdelilo pa si jo bo največ pet nagrajencev. Podelitev nagrad bo verjetno potekala med plenarnim zasedanjem EESO 8. in 9. decembra 2021 v Bruslju, odvisno od tedanjih zdravstvenih razmer.

EESO je bil prva institucija EU, ki je dala besedo Greti Thunberg na začetku svetovnega stavkovnega gibanja za podnebje „Petki za prihodnost“. Od nekdaj je goreč zagovornik podnebnega ukrepanja od spodaj navzgor in je vedno poudarjal pomen lokalnih organizacij in posameznikov pri uresničevanju prehoda na podnebno nevtralnost. Ti bistveno prispevajo k spremembi norm in vedenja, ustvarjanju okolju prijaznejših lokalnih gospodarstev in spodbujanju prehoda na družbe z neto ničelnimi emisijami na lokalni ali regionalni ravni.

EESO je pri svojem delu že večkrat poudaril, da je uspeh evropskega zelenega dogovora, ki EU zavezuje k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050, odvisen od ukrepanja in zavezanosti vseh akterjev. Pri evropskem podnebnem paktu, eni od ključnih pobud zelenega dogovora, se je nujno osredotočiti na spodbujanje ljudi, da postanejo del rešitve, ne pa problema, ter jim omogočiti, da spremenijo sisteme, ki so nas privedli na rob podnebne krize.

Z izbiro te zelo pomembne teme za svojo vodilno nagrado želi EESO počastiti in predstaviti dosedanja prizadevanja nedržavnih akterjev za varstvo podnebja. Njegov namen je tudi spodbujati tekoče projekte in navdihovati nove, s tem pa poudariti, da lahko organizacije civilne družbe in posamezniki prispevajo k evropskemu zelenemu dogovoru.

Nagrado lahko prejmejo projekti, ki obravnavajo vsaj eno od tem, naštetih v našem sporočilu za javnost, ki je na voljo tukaj.

Pogoji za sodelovanje in spletna prijavnica so na voljo na naši spletni strani: http://www.eesc.europa.eu/civilsocietyprize/. (ll)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) namerava aktivno sodelovati v skupnih evropskih prizadevanjih za uresničitev načel evropskega stebra socialnih pravic v praksi ter za pravičnejšo in uspešnejšo Evropo za vse.

Predstavniki EESO, ki so se udeležili konference na visoki ravni na socialnem vrhu v Portu, ki jo je 7. maja organiziralo portugalsko predsedstvo EU, so izrazili pripravljenost Odbora za spodbujanje gospodarske in družbene obnove, pri kateri so v središču politik ljudje.

EESO bo sodeloval z drugimi institucijami EU, državami članicami in državljani, da bi uresničili cilje, ki jih določa akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. Mednje sodijo spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje izobraževanja ter zmanjšanje revščine in socialne izključenosti.

„Z našimi ukrepi lahko Evropa okreva, lahko pa poskusimo več in dosežemo, da bo cvetela! V ta namen moramo ustvariti pogoje za blaginjo s kakovostnimi delovnimi mesti,“ je dejala predsednica EESO Christa Schweng. „Poskrbeti moramo, da bodo vsi državljani deležni podpore ter da bodo dobili znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za delo in življenje, da bodo lahko z zaupanjem zrli v prihodnost. Storili bomo vse, da bi pokazali, da lahko EU in države članice delujejo skupaj s svojimi državljani in izboljšajo njihova življenja, pri čemer nihče ni zapostavljen.“

Poleg predsednice so bili v delegaciji EESO na vrhu še predsedniki treh skupin EESO: Stefano Mallia (skupina delodajalcev), Oliver Ropke (skupina delojemalcev) in Seamus Bolland (skupina Raznolikost Evrope).

Delegacija se je udeležila delovnih sej vrha, na katerih so bile obravnavane teme, povezane s predlaganimi cilji akcijskega načrta: 1) delo in zaposlovanje, 2) znanja in spretnosti ter inovacije in 3) država blaginje in socialna zaščita.

Na socialnem vrhu v Portu, ki velja za najpomembnejši dogodek med portugalskim predsedovanjem EU, so za mizo prvič skupaj sedli socialni partnerji in predstavniki evropskih institucij, da bi dosegli dogovor o tem, kakšna naj bo prihodnost socialne Evrope.

Konferenca na visoki ravni, ki je potekala med vrhom, je bila posvečena vprašanju, kako na najboljši način izvajati evropski steber socialnih pravic, ki ga je EU naznanila na vrhu v vrhu v Göteborgu leta 2017. Evropski steber socialnih pravic zajema 20 načel za izgradnjo močnejše, pravičnejše in bolj vključujoče Evrope, ki vsem državljanom zagotavlja enake možnosti. (ll)

Izjava predsednice EESO Christe Schweng ob začetku konference o prihodnosti Evrope

Na dan, ko se začenja konferenca o prihodnosti Evrope, pozivam državljane, naj sodelujejo v tem zgodovinskem dejanju. Hkrati želim pozvati oblikovalce politik, naj zagotovijo, da bomo čim bolje izkoristili to, kar nam bodo ljudje povedali.

Konferenca je edinstveno dejanje participativne demokracije. Da bi bila uspešna, se mora osredotočiti na sodelovanje od spodaj navzgor. Doseči moramo navadne ljudi na vseh koncih in krajih v EU in prisluhniti njihovim besedam. Govoriti moramo tako s tistimi, ki so že prepričani o EU, kot s tistimi, ki glede tega še oklevajo.

Poslušanje mnenj prebivalcev pa je samo prvi korak. Zamisli, izražene na dogodkih med konferenco, bi morale pripeljati do konkretnih priporočil za ukrepanje EU. Mislim, da moramo biti tudi realistični glede obsega razprave. Bolje je doseči manj ambiciozne sklepe, ki so sprejemljivi za vse, kot pa se lotiti visokih filozofskih sporov, pri katerih ni nobenega upanja za soglasje.

Poleg tega mora biti napredek merljiv. Podpiram oblikovanje „preglednice“, s katero bi državljani lahko spremljali ukrepe, ki izhajajo iz konference. Ljudje morajo imeti jasno predstavo o trenutnem stanju in poznati časovni načrt za teme, ki so jih obravnavali. Institucije morajo pojasniti, zakaj nadaljujejo delo pri nekaterih predlogih, pri drugih pa ne.

Prihodnost Evrope zahteva novo, pozitivno zgodbo. Dokazati moramo, da je Evropa odličen kraj za bivanje in uspešno življenje – kraj, ki vsem omogoča, da živijo tako, kot želijo živeti, na podlagi skupno dogovorjenih vrednot. Prebivalci ZDA so ponosni na svoje ameriške sanje; prepričana sem, da je čas, da končno tudi Evropejci začnejo uživati in ceniti svoj način življenja in koristi, ki jim jih prinaša.

EESO bo še naprej dejavno prispeval h konferenci – z dogodki in mobilizacijo organizacij civilne družbe po vsej Evropi. Upamo, da se bo naš glas slišal jasno in glasno. Če želimo evropski projekt resnično vrniti državljanom, bi morala biti na čelu tega procesa civilna družba.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 28. aprila s komisarjem Nicolasom Schmitom, pristojnim za delovna mesta in socialne pravice, razpravljal o akcijskem načrtu za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in socialnem vrhu v Portu, na katerem naj bi tem načrtu razpravljali na najvišji ravni.

EESO je med razpravo, ki je potekala na virtualnem plenarnem zasedanju, predstavil in sprejel tudi resolucijo o svojem prispevku k vrhu v Portu z naslovom Partnersko sodelovanje evropske civilne družbe za trajnostno prihodnost.

V resoluciji je navedel, da je vrh v Portu mejnik in da „lahko pokaže, da EU in države članice delujejo skupaj s svojimi državljani in za njihovo blaginjo, pri čemer nihče ni zapostavljen“.

Po mnenju EESO akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic prihaja ravno ob pravem času, saj je potrebno okrevati po pandemiji. Vsi državljani, tudi najbolj ranljivi, morajo imeti možnost, da v okviru aktivnega vključevanja civilne družbe sodelujejo pri viziji akcijskega načrta in njegovem izvajanju, se z njim poistovetijo in v njem najdejo upanje.

EESO poziva države članice in evropske institucije, naj ukrepajo z več vidikov. Mednje sodijo povečanje socialne odpornosti evropskih gospodarstev ter spodbuditev gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Predsednica EESO Christa Schweng je ob tem povedala: „Vrh je korak najprej v prizadevanjih, da bi bili ljudje v središču politik EU. S svojim delom nameravamo po svojih najboljših močeh prispevati k okrevanju in pripravam na bolj zelene in bolj digitalne družbe ter gospodarstva. Pri tem se bomo oprli na zamisli in priporočila organizirane civilne družbe.“

Komisar Schmit je akcijski načrt opisal kot „načrt za ljudi“ in dodal, da je njegov namen izboljšati življenjske in delovne pogoje najbolj prikrajšanih in ranljivih skupin v družbi, kot so ženske, otroci, mladi in invalidi. Poudarek je na spodbujanju bolj socialnega okolja in vlaganju v ljudi, kar je predpogoj za konkurenčnost in inovacije.

„Za cvetoča gospodarstva in za uspešen digitalni ter zeleni prehod potrebujemo dovolj zdrave, izobražene in usposobljene ljudi. Poudariti želimo, da naš socialni model ni breme, temveč naša posebnost in prednost, ki nam je omogočila, da smo bolje prebrodili pandemijo kot druge regije po svetu,“ je dejal komisar Schmit.

Hkrati je poudaril, da se Komisija zelo dobro zaveda razdelitve pristojnosti med nacionalnimi ravnmi in ravnjo EU in da ne namerava sprejemati zakonodaje na področjih, ki niso v njeni pristojnosti. To zlasti velja za način doseganja ciljev, o katerem odločajo vlade držav članic. (ll)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je zavzel odločno stališče za vzpostavitev evropske zdravstvene unije ter pozval EU in države članice, naj se odzovejo na zahteve Evropejcev, da bo zdravje postalo prednostna naloga.

Kot so pokazale nedavne raziskave, kar 66 % Evropejcev meni, da bi EU morala imeti več besede pri zadevah, povezanih z zdravjem, več kot polovica pa jih je za to, da javno zdravje postane glavna prioriteta EU z vidika porabe.

Zato je EESO v mnenju, ki ga je sprejel na aprilskem plenarnem zasedanju, pozdravil sveženj Komisije o zdravstveni uniji EU kot izhodišče za uresničevanje pravice do kakovostne zdravstvene oskrbe za vse Evropejce. Tako bomo dosegli, da bodo kakovostne zdravstvene storitve zajamčene in na voljo vsem državljanom EU, ne glede na njihov socialni in ekonomski status, državo ali kraj bivanja – kar trenutno še ne velja.

Čeprav se Komisija v svežnju, ki ga je objavila novembra, osredotoča na boljše preprečevanje in upravljanje čezmejnih groženj za zdravje in morebitnih prihodnjih pandemij, ga je EESO opisal kot „pomemben nov korak v razvoju“, ki bi moral sprožiti sistemsko spremembo, ki presega zgolj krizno upravljanje. 

Predsednica EESO Christa Schweng je stališče EESO takole komentirala: „Te pobude so prvi korak k dejanski evropski zdravstveni uniji, ki jo potrebujemo in v kateri si vse države članice EU skupaj prizadevajo za boljše preprečevanje in zdravljenje bolezni ter oskrbo po zdravljenju. Takšna unija bi državam EU omogočila, da se pripravijo na morebitne prihodnje zdravstvene krize in jih obvladujejo skupaj. Pri ukrepanju na tem področju je treba upoštevati tudi stališča civilne družbe in socialnih partnerjev, ki imajo ključno vlogo pri zaščiti in promociji pravic med pandemijo.“

Poročevalec Ioannis Vardakastanis je dejal: „Naše sporočilo je preprosto: državljani EU menijo, da bi moralo imeti javno zdravje prednostni pomen na ravni EU in nacionalni ravni, in okrepiti je treba vlogo EU pri tem.“ Opozoril je tudi, da je pandemija izpostavila potrebo po spremembi razmišljanja o zdravstvenem varstvu, saj se je jasno pokazalo, ga ne smemo obravnavati kot tržno dobrino.

Kot je v mnenju zapisal EESO, je za uspešnost prihodnje evropske zdravstvene unije bistveno izboljšanje delovnih pogojev zdravstvenih delavcev, tudi njihovih plač in spodbud, da bi ostali v tem sektorju, pa tudi njihovega zdravja in varnosti.

Zdravstvena unija bi se morala osredotočiti tudi na nenalezljive bolezni, saj je sedanja pandemija razkrila „toksičnost razmerja“ med nalezljivimi in nenalezljivimi boleznimi. Veliko pozornosti je treba nameniti tudi duševnemu zdravju. (ll)

EESO je na aprilskem plenarnem zasedanju sprejel resolucijo o prihodnosti Evrope, v kateri poziva k novi podobi Evrope, „ki bo temeljila na resničnosti vsakdanjega življenja“ in katere namen je, da se Evropa ponovno poveže in sodeluje z evropskimi državljani. To bo mogoče, če bo organizirana civilna družba vključena in če bo lahko odigrala pomembno vlogo.

Resolucija Nova podoba Evrope vsebuje vrsto priporočil za čim boljše izkoriščanje priložnosti, ki jih nudi prihajajoča konferenca o prihodnosti Evrope z namenom oblikovati uspešnejšo, trajnostno in enakopravno prihodnost za EU. Predsednica EESO Christa Schweng je poudarila, da je pomembno dosegati oprijemljive rezultate: „Konferenca mora dosegati konkreten in merljiv napredek, ne pa obsegati samo nezavezujočih razprav. Z drugimi besedami: iz zamisli, ki bodo izražene na dogodkih konference, morajo nastati konkretna priporočila za ukrepanje EU.“

Predsednica je ponovno poudarila, da je treba poskrbeti za to, da se bodo državljani spet identificirali z EU: „Prihodnost Evrope potrebuje novo, pozitivno podobo. Dokazati moramo in vse spomniti, da je Evropa čudovit kraj za življenje in uspevanje. Poleg tega evropske organizirane civilne družbe ne smemo potisniti ob stran. Če želimo evropski projekt resnično vrniti državljanom, bi morala biti na čelu tega procesa civilna družba.“

V resoluciji je med drugim navedeno, da je potrebno „pravično in trajnostno okrevanje po krizi zaradi COVID-19, ki bo utrlo pot bolj vključujoči družbi in vzpostavilo dolgoročno konkurenčnost“. Priznan je tudi izjemno pomemben dvojni, ekološki in digitalni, prehod. Treba je izkoristiti priložnost, ki jo nudi konferenca o prihodnosti Evrope, da se posodobijo in preoblikujejo industrijski sektorji EU in njihove dobavne verige, da bodo ohranili konkurenčnost v svetu z nižjimi emisijami.

Konferenca o prihodnosti Evrope bi torej morala biti sredstvo, s katerim lahko dosežemo dolgotrajne spremembe v EU, vključno z večjo in tehtnejšo udeležbo državljanov in organizirane civilne družbe v evropski javni sferi. (dgf)

Akt o digitalnih trgih in akt o digitalnih storitvah, ki ju je predlagala Evropska komisija za omejitev vse večje moči digitalnih velikanov v Evropi, po mnenju EESO ustrezata svojemu namenu, če bosta povezana z obdavčenjem tehnoloških podjetij, boljšimi delovnimi pogoji za platformne delavce in upravljanjem podatkov.

EESO je v svežnju mnenj, ki jih je sprejel na aprilskem plenarnem zasedanju, podprl oba akta, ki ju je predlagala Evropska komisija za spodbuditev konkurence na internetu.

Akt o digitalnih trgih je dolgo pričakovani zakonodajni akt. „Predstavniki EU že dobro desetletje pozivajo k enakim konkurenčnim pogojem glede na velike spletne platforme,“ je dejala Emilie Prouzet, poročevalka EESO za mnenje o tej zakonodaji. „Z aktom o digitalnih trgih Evropska komisija uvaja postopek, ki je zasnovan posebej za te zelo velike akterje. Podpiramo večino njenih predlogov, saj gre za dobro rešitev za Evropo. Akt o digitalnih trgih ureja delovanje spletnih vratarjev, to je vse – a že to je veliko!“

EESO podpira akt o digitalnih trgih, hkrati pa vztraja, da je treba ta pravni ekosistem dopolniti s pravili o drugih ključnih vprašanjih s področja digitalnega gospodarstva.

Zavezal se je, da bo zelo pozorno spremljal načrtovano zakonodajo, ki naj bi zajela obdavčitev velikih tehnoloških podjetij, delovne pogoje platformnih delavcev, varstvo potrošnikov na globalnih trgih in druga kočljiva vprašanja, ki jih je treba obravnavati, da bi korist imeli vsi – poleg podjetij tudi potrošniki in delavci.

EESO na splošno podpira tudi akt o digitalnih storitvah, katerega namen je urediti storitve, ki oblikujejo in spreminjajo način, kako ljudje komuniciramo, se povezujemo, trošimo in poslujemo.

Po mnenju EESO je pomembno podpreti prizadevanja Komisije za ohranitev enotnih pravil po vsej Uniji ob zagotavljanju, da je zakonodaja „pripravljena na digitalno dobo“, saj bo to Evropi omogočilo večji vpliv na svetovnem prizorišču.

„Preprečiti je treba, da bi prišlo do razdrobljenosti notranjega trga zaradi porasta nacionalnih pravil in predpisov, ki bi lahko ogrozili sistem in preprečili, da bi močan enotni trg koristil vsem evropskim podjetjem,“ je prepričan Gonçalo Lobo Xavier, poročevalec za mnenje EESO o aktu o digitalnih storitvah.

EESO trdi, da je potrditev skupnih pravil za Evropo tudi priložnost, da vpliva na določitev svetovnih standardov, ki bodo potrošnikom zagotovili visoko raven varnosti in zaščite glede blaga in storitev, ki se ponujajo na spletu, podobno kot je to uspelo s splošno uredbo o varstvu podatkov.

V sedanjem vse bolj digitalnem gospodarstvu postajajo podatki „nova nafta“ in Evropska komisija je pripravila tudi ukrepe za spodbujanje varne izmenjave podatkov po skupnih pravilih, ki veljajo po vsej Evropi.

EESO odločno podpira uredbo o upravljanju podatkov.

„Ta zakonodaja odpira zelo zanimivo možnost spodbujanja evropske poti digitalizacije, saj je EU trenutno edina organizacija, ki resno in podrobno razmišlja o upravljanju digitalnih podatkov,“ je dejal Giuseppe Guerini, poročevalec za mnenje EESO o predlogu o upravljanju podatkov. „Ne želimo si pretirane liberalizacije, hkrati pa želimo tudi zagotoviti, da se podatki ne uporabljajo za namene, ki jih državljani nočejo. Komisijo spodbujamo, naj nadaljuje v tej smeri s potrebno podporo za izvajanje tega sistema upravljanja podatkov." (dm)

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja nov sveženj ukrepov EU za kibernetsko varnost, a opozarja na pomanjkljivosti pri odpravljanju ogromne vrzeli v kibernetskem znanju Evrope. Po mnenju EESO tudi kritični subjekti potrebujejo racionalizacijo, poenostavitev in jasnejše smernice o uporabi.

EESO je v mnenju, ki ga je sprejel na aprilskem plenarnem zasedanju, pozdravil novo strategijo EU za kibernetsko varnost kot napredek v zaščiti vlad, ljudi in podjetij pred kibernetskimi grožnjami in v varovanju gospodarske rasti. To je področje, na katerem se zdi EU izjemno ranljiva, saj se gospodarski učinek kibernetskega kriminala v Uniji ocenjuje na 0,84 % BDP, medtem ko ta delež v Severni Ameriki znaša 0,78 %.

Toda EESO poudarja, da v Evropi izjemno primanjkuje znanj na področju kibernetske varnosti in da strategija ne bo zadostovala za odpravo tega pomanjkanja. Povpraševanje po strokovnjakih za kibernetsko varnost v zadnjih letih narašča, v času pandemije pa je močno poskočilo.

Toda prostih delovnih mest je več kot strokovnjakov: leta 2022 naj bi bilo v EU vsaj 200 000 prostih delovnih mest na področju kibernetske varnosti.

„Jasno je, da nujno potrebujemo usposobljene strokovnjake na področju kibernetske varnosti tako v zasebnem kot v javnem sektorju, da bomo zaščitili posameznike, podjetja in EU,“ je povedal Philip von Brockdorff, poročevalec za mnenje EESO o tej strategiji. „Zato EESO močno priporoča usklajeno orodje za poklicne poti na področju kibernetske varnosti, ki bo pomagalo obravnavati vse večjo vrzel v znanju v vsej EU.“

Združene države Amerike so razvile orodje za poklicne poti na področju kibernetske varnosti, da bi ljudem, ki razmišljajo o poklicni poti na področju kibernetske varnosti, pomagale prepoznati, oblikovati in usmerjati ustrezno poklicno pot. EESO meni, da bi lahko Evropa razvila svoje orodje za poklicne poti na področju kibernetske varnosti, s čimer bi pripomogla k usposabljanju lastne delovne sile na tem področju s primerljivimi znanji in spretnostmi, ti delavci pa bi se lahko znotraj EU prosto gibali in zadovoljili povpraševanje v tem hitro rastočem sektorju.

EESO je v mnenju, ki ga je pripravil poročevalec Maurizio Mensi in je bilo prav tako sprejeto na aprilskem plenarnem zasedanju, pozdravil dva predloga Komisije o izboljšanju odpornosti javnih in zasebnih kritičnih subjektov na kibernetske in fizične napade. Pri tem je opozoril, da je treba na vključujoč način okrepiti industrijo in inovacijske zmogljivosti s pomočjo strategije, ki temelji na štirih stebrih: varstvu podatkov, temeljnih pravicah, varnosti in kibernetski varnosti.

Zaradi racionalizacije in poenostavitve pa Odbor poziva k združitvi teh dveh predlogov v enotno besedilo, saj sta tesno povezana in se dopolnjujeta (en je osredotočen na kibernetsko varnost, drugi pa na fizično varnost), nekatere določbe pa se tudi prekrivajo.

Odbor v zvezi s področjem uporabe poudarja, da so potrebne posebne in jasnejše smernice, da se natančno opredelijo kritični subjekti, ki so zajeti v predlogu direktive. Maurizio Mensi je v zvezi s tem dejal: „Treba bi bilo natančneje določiti merila razlikovanja med ključnimi in pomembnimi subjekti v sektorjih, ki so opredeljeni kot kritični za gospodarstvo in družbo. Preprečiti moramo, da bi neusklajeni pristopi na nacionalni ravni ovirali trgovino ter prosti pretok blaga in storitev, s čimer bi lahko škodili podjetjem in ogrozili trgovino.“ (dm/mp)

Evropska komisija, ki je v zadnjih desetih letih spoznala pomanjkljivosti prejšnjega okvira EU za Rome, je odločena doseči krovne cilje novega strateškega okvira za Rome ter do leta 2030 vsaj za polovico zmanjšati razkorak v diskriminiranju in socialno-ekonomski izključenosti. Vendar je pri doseganju oprijemljivih rezultatov ključna vloga držav članic. Brez učinkovitih nacionalnih strategij in pragmatičnih ukrepov bo novi okvir doletel enak neuspeh kot njegovega predhodnika.

Udeleženci spletnega posvetovanja Novi okvir EU za Rome: stališča in pričakovanja za prihodnost romskih skupnosti so poudarili, da prejšnja strategija ni uspela doseči pozitivnih rezultatov zaradi političnega stanja in pomanjkanja podpore nekaterih držav članic.

Novi okvir za Rome temelji na treh stebrih – enakosti, vključevanju in udeležbi, ki dopolnjujejo in temeljito prenavljajo socialno-ekonomsko vključevanje marginaliziranih Romov iz prejšnjega okvira.

Novi okvir za Rome si zasluži priznanje, toda problem izvajanja ostaja.

Isabela Mihalache iz organizacije ERGO Network je pohvalila novi okvir, ker obsega vrsto sinergij in dopolnjujočih se politik EU, a hkrati dejala, da so skupne minimalne zaveze držav članic v njem dokaj splošne.

Bernard Rorke iz organizacije European Roma Rights Centre je posvaril: „Če pravica ne bo brez predsodkov veljala tudi za Rome, bo ta okvir propadel kot njegov predhodnik.“

Podobnega mnenja je bil tudi Florin Botonogu iz političnega centra za Rome in manjšine v Bukarešti, ki se je odločno zavzel za realistične rešitve.

Alfredas Jonuška, predsednik tematske študijske skupine EESO za vključevanje Romov, je organizacije civilne družbe in nevladne organizacije pozval, naj izrazijo svoje mnenje, saj je treba kljub napredku še veliko doseči. (at)

V EESO, sedežu organizirane civilne družbe EU, je letošnji dan Evrope potekal na spletu. Odbor je v okviru praznika Evropske unije in 71. obletnice Schumanove deklaracije, ki zaznamuje začetek evropskega povezovanja, na svojem spletišču organiziral vrsto dejavnosti, s katerimi je predstavil ključno in edinstveno vlogo, ki jo imajo v današnjih časih v Evropi organizacije civilne družbe, od njihovega sodelovanja pri okrevanju do njihovega bistvenega prispevka k reševanju naših vsakodnevnih izzivov.

Obsežen program ob dnevu Evrope je zajemal spletne pogovore, 360 virtualnih obiskov prostorov Odbora in druge interaktivne dejavnosti, ki so obiskovalcem omogočile, da so bolje spoznali delo EESO, njegovo posvetovalno vlogo v okviru odločanja na ravni EU in dejavnosti njegovih članov.

Odbor je organiziral tudi spletni seminar z naslovom Participativna demokracija: ključni steber konference o prihodnosti Evrope, ki ga je vodila podpredsednica, pristojna za komuniciranje, Cillian Lohan. Na njem so člani EESO Milena Angelova, Tatjana Babrauskienė, Miroslav Hajnoš, Violeta Jelić in Elena Sinkevičiūtė razpravljali o tem, kako bi lahko imele organizacije civilne družbe pomembnejšo vlogo na evropski ravni in kako bi bil lahko njihov neprecenljiv prispevek še učinkovitejši.

Veselimo se že prihodnjega leta, ko bo dan odprtih vrat EESO morda zopet potekal na njegovem sedežu v stavbi Jacques Delors v evropski četrti v Bruslju. (mp)

EU ima na področju uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS ali pesticidov) v kmetijstvu eno najstrožjih ureditev na svetu. Toda storiti je mogoče še veliko več, da se izboljša skladnost predpisov, zmanjšajo tveganja pri uporabi teh sredstev ter zagotovi preskrba z zdravo in varno hrano za hitro rastoče svetovno prebivalstvo.

EESO je kot prispevek k oceni Direktive 2009/128/EC o trajnostni rabi pesticidov, ki jo je izvedla Komisija, o tej temi sprejel informativno poročilo.

Več kot 10 let po začetku izvajanje direktive je nujno oceniti, ali služi svojemu namenu.

Pri ravnanju s pesticidi in njihovi obdelavi je bil sicer dosežen precejšnji napredek, vendar je pomanjkanje ustreznega znanja še vedno ena glavnih ovir za optimalno uporabo teh snovi.

Slabost direktive so tudi spremljanje in izvrševanje zakonodaje ter pomanjkanje učinkovitih sankcij za države članice, ki ne ravnajo v skladu s predpisi.

Čeprav se evropski kmetje močno zavzemajo za bolj trajnostne kmetijske prakse, pa vlada splošno soglasje, da ni dovolj alternativnih rešitev in novih tehnologij, ki bi bile dovolj stroškovno učinkovite za optimalno vzdrževanje poljščin.

„Potrebujemo celosten in ambiciozen pristop, da bi ustvarili zakonodajni okvir, ki nam bo omogočal skladno, dosledno in na znanstvenih dokazih temelječo obravnavo uporabe pesticidov,“ je poudaril poročevalec EESO José Manuel Roche Ramo. (mr)

Potrdilo EU o COVID-19, ki bo nadomestilo Komisijino digitalno zeleno potrdilo, utira pot prostemu in varnemu gibanju znotraj Evrope ter s tem po več kot letu zamrznitve ponovno oživlja eno temeljnih vrednot EU. EESO pozdravlja uvedbo potrdila, ki je odličen skupni standard za zmanjšanje zapletov za potnike in olajšanje njihovega gibanja, če se bodo le v celoti spoštovale temeljne pravice in zahteve glede varstva podatkov.

V mnenju EESO je zapisano, da bo potrdilo potnikom olajšalo potovanje, toda v predlogu uredbe ni opredeljena zahteva ali pravica do cepljenja. „Potrdilo mora biti pregledno in mora zaščititi naše zasebno življenje,“ poudarjaGeorge Vernicos, poročevalec za to mnenje.

Treba je upoštevati socialni in etični vidik

Potrdilo ne bo le dokazovalo, ali je bila oseba cepljena, temveč bo vsebovalo tudi rezultate nedavnih testov PCR in informacije o tem, ali je oseba prebolela SARS-CoV-2.

Nacionalne oblasti morajo zagotoviti hitro izvajanje, ki ljudem ne bo povzročalo stroškov in ne bo diskriminatorno. EESO tudi poudarja, da potrdilo ne sme povzročati diskriminacije na delovnem mestu ali z zaposlovanjem cepljenih oseb iz tretjih držav dopustiti plačnega dampinga.

Posebno pozornost je treba posvetiti varstvu podatkov, zato je ključno, da imajo države članice interoperabilne sisteme z enako strogimi določbami o varstvu podatkov. (at)

Zaradi pandemije COVID-19 so se upočasnile dejavnosti številnih gospodarskih sektorjev, hkrati pa se je znatno spremenilo svetovno ravnovesje moči. V zvezi s tem EU išče ustrezno strategijo za okrepitev svoje vloge svetovnega gospodarskega akterja s politikami, namenjenimi krepitvi mednarodne vloge eura, povečanju odpornosti infrastrukture finančnega trga EU in izboljšanju izvajanja sankcij, naloženih tretjim državam.

Evropska komisija je zato predstavila sporočilo Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti, katerega namen je omogočiti, da bi Evropa lažje izpolnjevala svojo vodilno vlogo v svetovnem gospodarskem in finančnem sistemu, hkrati pa zaščiti EU pred nepoštenimi in škodljivimi praksami tretjih držav in podjetij s sedežem v njih. Vsebina tega sporočila je bila analizirana na javnem posvetovanju, ki ga je organiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO), da bi pripravil mnenje na to temo.

Danuta Maria Hübner, poslanka Evropskega parlamenta in poročevalka za poročilo o krepitvi mednarodne vloge eura, je v osrednjem govoru dejala, da so geopolitični premiki in svetovni izzivi, vključno s pandemijo COVID-19, pokazali, da je treba povečati odpornost gospodarstva EU. Dejala je tudi, da bi se z likvidnejšim finančnim sistemom v EU okrepila mednarodna vloga eura, kar bi prispevalo tudi k zmanjšanju ranljivosti v prihodnjih krizah.

Tomasz Wróblewski, poročevalec za mnenje EESO Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti, je povzel glavne točke razprave: Potrebujemo drzne in nekonvencionalne ukrepe za krepitev mednarodne vloge eura. To bo ključnega pomena, da bomo v svetu po pandemiji naše gospodarstvo znova popeljali na pot rasti.“ (dgf)

LGBTIQ osebe po vsej Evropi se soočajo z diskriminacijo, ki vpliva na njihov učni uspeh, zaposlitvene možnosti, dobro počutje in celo uveljavljanje njihovih temeljnih pravic, kot je svoboda gibanja v EU.

Za reševanje tega problema Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v mnenju, ki ga je sprejel na aprilskem plenarnem zasedanju, predlaga, naj se na ravni EU sprejme nediskriminatorna opredelitev pojma družine.

EESO v mnenju pozdravlja strategijo za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025, ki jo je sprejela Evropska komisija in katere namen je zmanjšati diskriminacijo ter zagotavljati varnost in temeljne pravice LGBTIQ oseb v Evropski uniji s sprejetjem zakonodajnih ukrepov na evropski ravni.

Poročevalec za mnenje Ionuţ Sibian je izpostavil pravočasnost strategije in pozdravil pogum Evropske komisije, da jo je sprejela v okoliščinah naraščajoče homofobije in transfobije po vsej Evropi.

EESO v sprejetem besedilu poziva k opredelitvi pojma družine, ki bi jo priznale vse države članice EU, s čimer bi zagotovili, da bi pravice tako imenovanih mavričnih družin spoštovali v vsej EU, zlasti v čezmejnem okviru. EESO poleg tega poziva Evropsko unijo, naj določi področja ukrepanja v zvezi z aktivnimi politikami zaposlovanja, da bi države članice razvile nacionalne načrte zaposlovanja, ki bodo vsebovali posebne ukrepe za LGBTIQ osebe, in poziva, naj vse države članice prepovejo tako imenovane prakse in terapije za spreobrnitev spolne usmerjenosti. (dgf)

Prihodnost prometa v EU mora biti trajnostna, socialna in pametna: s tem izzivom se zdaj sooča sektor, ki so ga v preteklih letih zaznamovale korenite spremembe, močno pa ga je prizadela tudi pandemija COVID-19. Na plenarnem zasedanju, v okviru katerega je 28. aprila 2021 potekala razprava o novi prometni strategiji Komisije, je predsednica EESO Christa Schweng poudarila, da Evropa potrebuje vizijo za čas po pandemiji COVID-19, kar na področju prometa pomeni trajnostno, pametno in odporno mobilnost.

Podobno je menila tudi Adina Vălean, evropska komisarka za promet, ki je poudarila, da se s pandemijo skupna vizija Komisije glede prometa ni spremenila in da je ta vizija, ki temelji na razogljičenju in digitalizaciji, trdno vpeta v evropski zeleni dogovor.

EESO načeloma podpira splošni pristop, da se Komisijina strategija za trajnostno in pametno mobilnost uskladi s cilji evropskega zelenega dogovora. Vendar se v mnenju, ki sta ga pripravila Stefan Back in Tanja Buzek ter je bilo sprejeto 27. aprila 2021, sprašuje, ali se s tem vzpostavlja ustrezno ravnovesje med tehničnimi ukrepi in ukrepi prometne politike.

Številni od predlaganih ukrepov glede trajnostnosti in digitalizacije imajo namreč precejšen vpliv na enotni trg in delavce v prometu. Strategija tem vidikom žal ne posveča dovolj pozornosti, zaradi česar bo njeno izvajanje morda manj uspešno. Poleg tega bo trajnostna in digitalna preobrazba prometa v EU možna le, če bosta sektor kot celota in z njim povezana industrijska baza EU postala konkurenčnejša. (mp)