Giuseppe Guerini: gospodarstvo digitalnih platform doživlja razcvet, ki presega meje Evropske unije

Digitalne platforme sestavljajo virtualni prostor, v katerem se odvijajo interakcije in izmenjave, ki so veliko več kot zgolj stičišče povpraševanja in ponudbe, imajo pa tudi vse bolj izpopolnjen nadzor nad delavci, ponudniki in uporabniki ter vpliv nanje. Hkrati omogočajo izjemne priložnosti za prelomne inovacije, saj ponujajo nove storitve za stranke in nove možnosti zaposlovanja. To jim omogoča uporaba sistemov za oblikovanje profilov, velikih količin podatkov ter sistemov umetne inteligence in algoritmov, ki jih določa upravljavec platforme.

Z naraščanjem tega pojava se je povečalo tudi število različnih oblik delovnih razmerij, ki se sklepajo prek digitalnih platform: samozaposlitev, razmerja občasnega sodelovanja in individualne pogodbe o zaposlitvi. V tem okviru so lahko delavske zadruge zanimivo orodje za stabilnejša delovna razmerja, pri čemer imajo delavci kot lastniki platforme in algoritmov, na podlagi katerih ta deluje, neposredno vodilno vlogo.

Kaj je platformna zadruga?

To je pravzaprav podjetje, ki ima obliko zadruge in se upravlja demokratično z vključenostjo vseh udeleženih ter organizira proizvodnjo in izmenjavo blaga in storitev na podlagi informacijske infrastrukture ter protokolov, ki se povezujejo s številnimi fiksnimi in mobilnimi napravami.

Kot je značilno za vse zadruge, so tudi platformne zadruge v lasti oseb, ki jih upravljajo in so od njih v veliki meri odvisne, v tem primeru od delavcev, uporabnikov in drugih deležnikov. Seveda se ob tem upoštevajo ustrezni pogodbeni okviri za osebe, ki so hkrati delavci in člani, in sicer tako v primeru, ko ti delajo kot zaposleni delavci, kot v primeru, da imajo status samozaposlenih.

Zato bi bilo pomembno, da se pri uresničevanju evropske strategije za digitalni prehod predvidijo pobude za podporo ustanavljanju zadrug za upravljanje digitalnih platform, med drugim z namenom, da se spodbudi kolektivno lastništvo digitalnih storitev, podatkov in tehnološke infrastrukture, kar bi omogočilo večjo raznolikost gospodarstva in širjenje ekonomske demokracije tudi pri digitalni organizaciji dela in podjetij. Iz mnenja je razvidno, da obstaja nekaj omejitev glede pravne varnosti za delavce in potrošnike, ki prihajajo v stik na platformah, zato je pomembno, da se prizna vloga socialnega dialoga na eni strani in vloga, ki jo lahko oziroma bi jo morale v tem primeru prevzeti organizacije socialne ekonomije, na drugi.

EESO s tem mnenjem ob pravem času skladno prispeva k prizadevanjem Evropske komisije za ureditev statusa delavcev na digitalnih platformah, pa tudi k širši mednarodni razpravi o pojavu zadružnih platform, s čimer dokazuje, da zares spremlja dogajanje ter je zmožen zastopati evropsko civilno družbo in socialne partnerje.