„Dijake in šolarje učimo, da je treba dejstva preverjati, o stališčih pa spoštljivo razpravljati. Resnično kritično razmišljanje spoštuje pluralnost stališč,“ pravi Richard Vaško iz slovaškega debatnega društva (Slovenská debatná asociácia), ki je za svojo olimpijado kritičnega razmišljanja prejel nagrado EESO za civilno družbo za boj proti polarizaciji. Z Richardom, ki je za ta projekt dobil prvo nagrado, smo se pogovarjali o olimpijadi in o tem, zakaj je kritično razmišljanje pomembno v današnjem polariziranem svetu, polnem dezinformacij.

Lahko opišete eno od iger ali enega od krogov olimpijade kritičnega razmišljanja? Nam lahko navedete primer naloge ali vprašanja?

V šolah in regionalnih krogih olimpijade kritičnega razmišljanja dijaki in šolarji rešijo eno- do dveurni test z vrsto nalog. Pri tem lahko neomejeno uporabljajo splet in orodja za preverjanje dejstev. Naloge so osredotočene na medijsko pismenost, odkrivanje manipulacije in predsodkov, tolmačenje podatkov in študij, iskanje logičnih zmot ter oblikovanje lastnih argumentov.

Tako smo v enem od zadnjih krogov učence prosili, naj argumentirajo, ali bi bilo treba v šolah zaradi varnosti namestiti varnostne kamere, kar je aktualna tema javnih razprav na Slovaškem. Pri drugi nalogi so učenci morali analizirati virusni videoposnetek na platformi TikTok, ki razglaša teorijo zarote o Taylor Swift, ter opredeliti tipične značilnosti zarotniškega razmišljanja. Pri tretji nalogi so morali ugotoviti, kateri od dveh videov je bil ustvarjen z UI in kateri je avtentičen.

Vsi že opravljeni preskusi so na Slovaškem javno dostopni na www.okm.sk.

Kaj želite doseči z olimpijado kritičnega razmišljanja in kaj vas je spodbudilo k projektu?

Naš cilj je učencem pomagati, da bi v starosti, ko začnejo uporabljati družbene medije in vsrkavati digitalne vsebine, pridobili znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za kritično, odgovorno in premišljeno gibanje po tem prostoru. Z rednimi povratnimi informacijami po vsakem krogu in pripravljalnimi spletnimi tečaji učenci razvijejo navade in dobijo orodja, ki jih lahko prenesejo in uporabijo v vsakdanjem življenju. Naš končen cilj je generacija dobro obveščenih mladih, odpornih na dezinformacije in zmožnih konstruktivnega, na dejstvih temelječega dialoga.

Projekt smo začeli v odziv na kritično vrzel v našem izobraževalnem sistemu: medijska pismenost in kritično razmišljanje sta v uradnih učnih programih še vedno zelo malo prisotna. Več kot polovica slovaških šolarjev se nikoli ne nauči oceniti, ali so informacije zanesljive. Le 16 % slovaške mladine redno preverja informacije v medijih. Posledično 56 % prebivalstva običajno verjame teorijam zarote ali popolnim lažem. To smo želeli spremeniti, zato smo v šolah po vsej državi začeli uvajati nadgradljive in učinkovite ukrepe.

Zakaj je razvoj kritičnega razmišljanja po vaše tako pomemben v sedanjih razmerah? Ali sploh lahko zmagamo v vojni proti lažnim novicam?

Lažne novice so v takšni ali drugačni obliki vedno obstajale, a zdaj jih je toliko, kot še nikoli doslej. Ker so družbeni mediji za mnoge mlade prvi vir informacij, lahko vsakdo enostavno razširja dezinformacije, napačne informacije ali sovražni govor. Sposobnost filtrirati te kaotične informacije in se znajti v gozdu podatkov je postala ključna življenjska spretnost.

V vojni zoper lažne novice sicer ne moremo biti stoodstotni zmagovalci, saj je to izmuzljiv cilj, ki se nenehno spreminja. Lahko pa mlade opremimo z orodji, s katerimi se bodo v tem okolju bolje znašli, postavljali dobra vprašanja in razmislili, preden novico delijo.

Ste prejeli povratne informacije o projektu? Lahko navedete primer?

Po vsakem krogu zbiramo povratne informacije in odzivi so izredno pozitivni. Tako je na primer 93 % učiteljev, katerih učenci so sodelovali na olimpijadi, navedlo, da je pomagala povečati odpornost njihovih učencev na dezinformacije in prevare. Tudi naš neto promocijski rezultat, ključno merilo zadovoljstva uporabnikov, je v zadnjem krogu dosegel +76, kar velja za odlično.

Kaj bi svetovali drugim organizacijam civilne družbe, da bi s tovrstnimi dejavnostmi ali programi dosegle kar največ?

Vsaka država in razmere so različne, lokalne organizacije pa najbolje vedo, kar v njihovih skupnostih deluje. Nam so pomagala naslednja načela:

Najpomembneje je, da mladim ne narekujemo, kaj naj mislijo. Resnično kritično razmišljanje spoštuje pluralnost stališč. Če učenci mislijo, da se njihova mnenja ne upoštevajo ali se jim vsiljujejo tuja stališča, ne bodo sodelovali. Učimo jih, da je treba dejstva preverjati, o stališčih pa spoštljivo razpravljati.

Drugič, dostopnost in vključevalnost sta odločilnega pomena. Če ne zapustimo „mehurčka“ in gremo še kam drugam poleg elitnih šol, ne bomo dosegli resničnega učinka. Naš program je brezplačen, v celoti na voljo na spletu, z malo ovirami zanj in dostopen tudi v jeziku naše največje etične manjšine. Letos je bilo 53 % sodelujočih dijakov poklicnih srednjih šol.

Tretjič, že od začetka je treba razmišljati o nadgradnji in uporabiti nove tehnologije, da bi se to doseglo. Uporabljamo UI za ocenjevanje prostih odgovorov, kar nam omogoča zelo kakovostno učno izkušnjo, ne da bi se morali zateči k testom z vprašanji izbirnega tipa. Digitalna era nam je prinesla resne izzive, a tudi močna orodja za njihovo obravnavo.

Richard Vaško je član slovaškega debatnega društva od 12 leta starosti. V srednji šoli je bil zmagovalec slovaške nacionalne debatne lige in je svojo državo zastopal na svetovnem šolskem debatnem prvenstvu. Diplomiral je iz prava, politike in filozofije na univerzi v Warwicku v Združenem kraljestvu kot eden najboljših v svojem letniku, zdaj pa opravlja doktorat na področju izobraževanja (znanje, moč, politika) na univerzi v Cambridgu.

V slovaškem debatnem društvu dela od leta 2021 in je ustanovil olimpijado kritičnega razmišljanja, ki jo zdaj usklajuje. Sodeloval je tudi z ekipo za strateško komuniciranje slovaškega ministrstva za izobraževanje (StratCom) in je soavtor priročnikov nacionalnega instituta za izobraževanje in mladino, namenjenih usposabljanju učiteljev o medijski pismenosti. Vodi raziskave in skupaj z institutom Mathias Bel, nevladno organizacijo, ki se osredotoča na etnične manjšine in marginalizirane romske skupnosti na Slovaškem, organizira večetnične poletne šole za prikrajšane otroke.