EESO info: Kako lahko civilna družba prispeva k pristopnim pogajanjem EU in prihodnjemu pristopu držav Zahodnega Balkana?

Ionut Sibian: EESO je trdno prepričan, da mora imeti civilna družba dejavno vlogo v procesu širitve, premostiti vrzel med politiko in ljudmi ter pomagati pri spremljanju, ali se temeljna načela, kot so svoboda govora, pravna država, neodvisnost medijev, enaka obravnava, boj proti korupciji in preprečevanje nasprotij interesov, dejansko izvajajo v praksi.

Odbor že od nekdaj podpira sistematično vključitev organizacij civilne družbe v snovanje, načrtovanje, izvajanje in spremljanje reformnih procesov, povezanih s pristopom k EU. To bi moralo biti načelo, ki velja ne le za vlade držav Zahodnega Balkana, temveč ga morajo izvajati tudi institucije EU same.

V mnenju z naslovom Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan, ki ga je EESO sprejel marca 2021, smo Evropski komisiji priporočili, naj se v okviru nove metodologije v večji meri prizna civilna družba in se ji nameni večja vloga v procesu širitve. Tako bi lahko obravnavali ne le politične, temveč tudi gospodarske in družbene izzive. Zato bi moralo biti financiranje EU še naprej prednostno usmerjeno v krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe, spodbujanje regionalnega sodelovanja ter izmenjavo tehničnega znanja in izkušenj.

EU tudi spodbujamo, naj z organizacijami civilne družbe iz te regije pripravlja redna „vzporedna“ poročila o stanju demokracije, da bi nadzorovali preglednost in odgovornost političnih elit Zahodnega Balkana. Komisijo smo pozvali, naj v poročilih za posamezne države v okviru letnega „širitvenega svežnja“ upošteva jasno strukturo za spremljanje odnosa vlad Zahodnega Balkana do civilne družbe, in sicer v skladu s smernicami in strateškimi usmeritvami GD NEAR za podporo EU civilni družbi v regiji širitve za obdobje 2021–2027. To bi bila podlaga za oblikovanje političnih odzivov v primeru nazadovanja, medtem ko bi napredek prinesel konkretne koristi za države v širitvenem procesu.

Kakšno vlogo ima pri tem forum civilne družbe Zahodnega Balkana, ki je nastal na pobudo EESO?

Forum civilne družbe Zahodnega Balkana sodi v okvir dejavnosti EESO na Zahodnem Balkanu. Dopolnjuje njegovo obstoječe dvostransko sodelovanje z državami, ki se pogajajo za vstop v EU, v okviru skupnih posvetovalnih odborov s civilno družbo, ustanovljenih na pravni podlagi stabilizacijskih in pridružitvenih sporazumov.

Forum civilne družbe, ki od leta 2006 poteka vsaki dve leti, je priložnost za izmenjavo mnenj o trenutnem položaju civilne družbe v regiji, njenih potrebah in prihodnjem razvoju. Združuje organizacije civilne družbe iz držav Zahodnega Balkana, člane EESO, predstavnike nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij ter predstavnike institucij EU in mednarodnih organizacij. Udeleženci sprejmejo priporočila, ki se posredujejo nacionalnim oblastem in evropskim institucijam. Letošnji forum v Skopju (30. septembra in 1. oktobra) je potekal tik pred vrhom EU-Zahodni Balkan 6. oktobra na Brdu v Sloveniji, končna izjava foruma pa je bila posredovana vsem deležnikom pred vrhom. Priporočila vsebujejo tudi smernice za prihodnje delo EESO v povezavi z regijo.

Ionut Sibian, predsednik spremljevalnega odbora za Zahodni Balkan