EESO info

Kohezijska politika je bistvena za oblikovanje nove vizije Evropske unije po pandemiji COVID-19, ki se osredotoča na blaginjo, vključevanje in okoljsko trajnostnost, vanjo pa mora biti polno vključena organizirana civilna družba. To je bilo sporočilo predsednice EESO Christe Schweng in evropske komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreira na septembrskem plenarnem zasedanju EESO.

Od začetka krize zaradi COVID-19 je imela kohezijska politika bistveno vlogo pri iskanju rešitev med izrednimi razmerami, v programskem obdobju 2021–2027 pa bi jo bilo treba še naprej izvajati za reševanje izzivov in neenakosti v državah članicah, regijah in mestih ter med njimi in med ljudmi, ki so se med pandemijo še povečali.

„Kohezijska politika je ključna pri zagotavljanju uravnoteženega okrevanja, pri katerem nihče ne bo zapostavljen. Načelo partnerstva z organizacijami civilne družbe je njen neločljiv del in želimo, da se to načelo razširi na instrument NextGenerationEU ter izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Kohezijska politika bi morala postati tudi manj birokratska, bolj digitalizirana in učinkovitejša,“ je dejala Christa Schweng.

Elisa Ferreira je opozorila, da so se zaradi krize zaradi COVID-19 povečale obstoječe neenakosti in pojavile nove, s katerimi se soočajo zlasti delavci v prvih bojnih vrstah, ranljivi ljudje, kot so starejši in invalidi, tisti, ki imajo slabši dostop do storitev, in tisti, ki so jih ukrepi zapore huje prizadeli, kot so ženske in mladi: „Naša Unija je močna le toliko kot njen najšibkejši člen. Odprava in zmanjšanje neenakosti je osnovni pogoj za močno in uspešno Unijo. Socialna pravičnost in vključenost morata biti v središču našega okrevanja. Socialnih vprašanj ne moremo rešiti, ne da bi odpravili krajevne in regionalne neenakosti. Upoštevati moramo, kje ljudje živijo.“ (mp)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se pridružuje prizadevanjem EU za obrnitev zaskrbljujočega trenda upadanja svobode medijev in vse večjega omejevanja novinarske neodvisnosti zaradi naraščajočega pritiska različnih sil in poslovnih struktur, slabega plačila, koncentracije lastništva medijev ter širjenja lažnih informacij na družbenih medijih in drugih kanalih.

EESO je na septembrskem plenarnem zasedanju v razpravi z vodjo bruseljskega urada Novinarjev brez meja Julie Majerczak in generalnim sekretarjem Evropske zveze novinarjev Ricardom Gutiérrezom izrazil zaskrbljenost, ker so novinarji vse bolj tarče verbalnih in fizičnih napadov. Od leta 2015 jih je bilo šestnajst umorjenih.

„Trendov, ki jih opažamo v Evropi, ne moremo sprejeti. Svoboda in raznolikost medijev sta osnovna pogoja za dobro delujočo demokracijo in zato zadevata vse nas. Strokovnega novinarstva ne morejo nikoli nadomestiti algoritmi, združevanje novic in družbena omrežja,“ je dejala predsednica EESO Christa Schweng.

EESO je podprl najnovejše pobude Evropske komisije, vključno s priporočilom o varnosti novinarjev, ki ga je prejšnji teden predstavila komisarka Věra Jourová. Pozdravil je govor predsednice Komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji, v katerem je napovedala načrte za evropski akt o svobodi medijev.

V mnenju Zagotavljanje svobode in raznolikosti medijev v Evropi, sprejetem na plenarnem zasedanju, je EESO pozval Komisijo, naj nemudoma uporabi splošna pravila o pogojenosti in naloži proračunske sankcije državam, v katerih sta svoboda in pluralizem medijev resno ogrožena.

Poročevalec za mnenje Christian Moos je opozoril: „Priporočila o zaščiti in varnosti novinarjev niso dovolj. Ne smemo več zapravljati časa. Države članice, ki omejujejo svobodo medijev, je treba izključiti iz instrumenta Next Generation EU. Uporabiti je treba uredbo o pogojenosti. Madžarska in Poljska vztrajno uničujeta ali sta že uničili svobodo medijev. Njuni vladi morata ponovno vzpostaviti demokracijo in pravno državo, sicer ti državi ne moreta ostati članici EU, ki zakonsko zagotavlja demokracijo in vladavino prava ter svobodo medijev kot osnovni pogoj zanju.

Julie Majerczak in Ricardo Gutiérrez sta izrazila podporo mnenju EESO in ukrepom EU za zagotavljanje svobode in pluralnosti medijev, pri tem pa poudarila, da priporočila in predlagani načrt Komisije ne smejo ostati samo mrtva črka. (ll)

Močan poudarek na okrevanju EU, zdravstveni uniji in digitalizaciji, odločno stališče o zagovarjanju pravne države ter osredotočenost na prihodnost Evrope: EESO pozdravlja te vidike letošnjega govora o stanju v Uniji, ki so v skladu z njegovimi prednostnimi nalogami.

Po mnenju EESO ima izvajanje reform, določenih v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, še vedno prednost, pri tem pa je treba upoštevati potrebe delodajalcev, delavcev in širše civilne družbe.

„Te reforme bo mogoče pretvoriti v ukrepe le, če bo vanje v celoti vključena civilna družba,“ je povedala predsednica EESO Christa Schweng.

Hitre raziskave in razpoložljivost cepiv proti COVID-19 in cepljenje z njimi so pokazali, da Evropa zmore ukrepati. Dejanska zdravstvena unija, na katero je opozorila predsednica Komisije Ursula von der Leyen, je ena glavnih prednostnih nalog v sedanjem mandatu EESO.

Odbor v zvezi z naložbami v prihodnje tehnologije poudarja, da mora imeti EU lastno vizijo in strategijo za digitalno suverenost, hkrati pa ostati odprta za prosto trgovino in podpirati večstranski sistem.

Predsednica EESO je poleg tega zadovoljna z odločnim stališčem Evropske komisije glede pravne države. Braniti moramo evropske vrednote.

Po mnenju EESO je prihodnji uspeh evropskega gospodarskega in socialnega modela v glavnem odvisen od naše sposobnosti partnerskega sodelovanja in povezovanja s svetom, od naših bližnjih sosedov, kot je Zahodni Balkan, do drugih geopolitičnih strateških partnerjev. (at)

EESO na splošno podpira novo strategijo EU za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2021–2025, vendar opozarja, da je treba v politiko vključiti tudi socialno razsežnost.

Nova strategija, s katero želi EU izkoreniniti trgovino z ljudmi, pomanjkljivo obravnava pravice žrtev in socialno razsežnost. EESO meni, da položaj žrtev v strategiji ni povsod sistematično obravnavan na human način.

Poročevalec EESO Carlos Manuel Trindade je poudaril: „Trgovina z ljudmi povzroča žrtvam hudo trpljenje in ogroža njihovo dostojanstvo, zato je treba v boju proti njej upoštevati socialni vidik.“

Ker se dobičkonosnost in število žrtev povečujeta, EESO pozdravlja stališče Komisije, da je treba direktivo o boju proti trgovini z ljudmi izvajati v vseh državah članicah ter da mora njen pregled temeljiti na poglobljeni oceni ugotovljenih pomanjkljivosti in razvoja dogodkov na področju trgovine z ljudmi.

Poleg tega EESO poudarja, da je treba izpopolniti kazni, in podpira določitev minimalnih pravil EU za inkriminacijo mrež, vpletenih v trgovino z ljudmi in njihovo izkoriščanje.

Vključitev socialne razsežnosti v izvajanje strategije

Načrt v nobeni točki ne govori o priznavanju in uveljavljanju pravic žrtev, kar bi moralo biti osrednje vprašanje pri branjenju človekovega dostojanstva in človekovih pravic. Žrtvam bi bilo treba dati pravico do vključevanja v družbo gostiteljico v okviru primernega in hitrega postopka vključevanja.

V mnenju je tudi poudarjeno, da je treba ustvariti dostojne in ustrezne ekonomske in socialne razmere za ljudi v izvornih državah, kar je glavni način za zajezitev ali preprečevanje novačenja žrtev za trgovino z ljudmi.

V novi strategiji bi bilo treba priznati veliko podporo, ki jo nudijo solidarnostne mreže v skupnosti, s tem ko ščitijo, sprejemajo in vključujejo žrtve, kakor tudi delo organizacij civilne družbe. (at)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pozdravil prizadevanja Komisije za uskladitev ukrepov, ki urejajo prostovoljno vračanje migrantov in njihovo reintegracijo v državo izvora, vendar je izrazil dvom o izvedljivosti nekaterih predstavljenih predlogov in zaskrbljenost, da bi se lahko prostovoljno vračanje spremenilo v izgon migrantov iz EU.

EESO poudarja, da vračanje večinoma ne poteka pravilno, ker države izvora ne sodelujejo, pa tudi zato, ker se osebe z neurejenim statusom pogosto ne želijo vrniti.

EESO je svoje stališče predstavil v mnenju o strategiji za prostovoljno vračanje in reintegracijo, sprejetem na septembrskem plenarnem zasedanju. V njem se je poglobil v strategijo, ki je ena od glavnih ciljev novega pakta o migracijah in azilu.

EESO je ponovil že izraženo kritiko pakta: da se ta skoraj izključno osredotoča na boj proti nedovoljenim migracijam, bodisi na meji bodisi v okviru prostovoljnega in prisilnega vračanja, ne nudi pa celovitega pristopa k upravljanju migracij s spodbujanjem zakonite in varne mobilnosti. EESO meni, da je to strateška pomanjkljivost migracijske in azilne politike EU.

„Nedovoljeno moramo obvladovati še preden do njega pride. To pomeni, da moramo zagotoviti varne in učinkovite načine vstopa v EU. Če nam bo to uspelo, se bo zmanjšalo število nedovoljenih prihodov,“ je dejal poročevalec za to mnenje José Antonio Moreno Díaz.

Sedanji razdrobljeni pristop ima številne pomanjkljivosti.

Spodbude, ki jih trenutno dobivajo države izvora, lahko te celo odvrnejo od prizadevanj za zmanjšanje migrantskih tokov, saj jih omogočajo programi, ki temeljijo na obstoju ljudi z neurejenim statusom.
EESO je še posebej zaskrbljen zaradi cilja pakta, da se poveča število hitrih prostovoljnih vrnitev z zunanjih meja EU.

„So te vrnitve dejansko prostovoljne ali gre za izgone? Skrbi nas, da bi lahko prostovoljno vračanje postalo olepševalnica za izgone ali finančna nadomestila namembnim državam, ki sprejmejo povratnike, ne da bi se dovolj upoštevale njihove želje ali, kar je še bolj zaskrbljujoče, njihove pravice,“ je dejal Moreno Díaz.

EESO zaključuje, da mora sodelovanje s tretjimi državami v vseh pogledih temeljiti na njihovem spoštovanju mednarodnega javnega prava, kakor tudi na varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznikov.

 

EESO v dveh mnenjih o zakonodajnih predlogih EU o umetni inteligenci poziva k popolni prepovedi družbenega točkovanja ter k mehanizmu za pritožbe in odškodnine za osebe, ki so utrpele škodo zaradi umetnointeligenčnega sistema.

EESO je na septembrskem plenarnem zasedanju pozdravil predlagani akt o umetni inteligenci in usklajeni načrt za umetno inteligenco.

Po njegovem mnenju nova zakonodaja resnično v središče postavlja zdravje, varnost in temeljne pravice ter ima tudi svetovno razsežnost, saj določa vrsto zahtev, ki jih morajo izpolnjevati razvijalci v Evropi in zunaj nje, če želijo svoje proizvode tržiti v EU.

EESO meni, da predlogi vsebujejo tudi nekatere pomanjkljivosti, med drugim v zvezi z družbenim točkovanjem. Pri tem opozarja na nevarnost, da bi se ta praksa uveljavila v Evropi podobno kot na Kitajskem, kjer vlada lahko na tej podlagi državljanom celo prepreči dostop do javnih storitev.

Predlog akta o umetni inteligenci sicer vsebuje prepoved uporabe družbenega točkovanja v javnih organih v Evropi, vendar pa EESO želi, da se prepoved razširi na zasebne in poldržavne organizacije, da bi se na primer izključila uporaba družbenega točkovanja pri ugotavljanju upravičenosti do posojila ali hipotekarnega kredita.

EESO opozarja tudi na nevarnost uporabe pristopa k umetni inteligenci velikega tveganja, ki temelji na seznamu, saj tak pristop precej praks umetne inteligence, ki so še vedno tarča ostrih kritik, označuje za običajne in primerne za široko uporabo. Tako bi bilo dovoljeno biometrično prepoznavanje, vključno s prepoznavanjem čustev ali prepoznavanjem afektov, ko se analizirajo mimika, barva glasu, drža in geste z namenom napovedovanja obnašanja, odkrivanja laži in celo ugotavljanja, ali je nekdo primeren za delovno mesto. Dovoljeno bi bilo tudi ocenjevanje, točkovanje in celo odpuščanje delavcev na podlagi umetne inteligence ali ocenjevanje študentov na izpitih.

Poleg tega ni nujno, da bo škodo za zdravje, varnost in temeljne pravice vedno mogoče zmanjšati z izpolnitvijo navedenih zahtev za umetno inteligenco velikega tveganja. Zato je treba uvesti mehanizem za pritožbe in odškodnine, ki bo osebam, ki so utrpele škodo zaradi umetnointeligenčnih sistemov, zagotovil pravico, da izpodbijajo odločitve, ki jih sprejme izključno algoritem.

EESO na splošno meni, da akt o umetni inteligenci temelji na predpostavki, da lahko po izpolnitvi zahtev za umetno inteligenco srednjega in velikega tveganja umetna inteligenca večinoma nadomesti človeško odločanje.

„V EESO se že od nekdaj zavzemamo za pristop k umetni inteligenci, pri katerem je nadzor v rokah človeka, ker vseh odločitev ni mogoče zreducirati na enke in ničle,“ pravi Catelijne Muller, poročevalka za mnenje EESO o aktu o umetni inteligenci. „Mnoge imajo moralno komponento, resne pravne posledice in močan družbeni učinek, na primer na področjih sodstva, kazenskega pregona, socialnih storitev, zdravstva, stanovanj, finančnih storitev, odnosov med delodajalci in delojemalci ter izobraževanja. Ali smo resnično pripravljeni dovoliti, da bo umetna inteligenca nadomestila človeško odločanje, tudi v kritičnih procesih, kot sta kazenski pregon in sodstvo?“ (dm)

Evropa po krizi zaradi COVID-19 zdaj počasi okreva, zato je skrajni čas, da od besed preide k dejanjem in začne izvajati strategijo „od vil do vilic“. EESO se močno zavzema za podporo preoblikovanju prehranskih sistemov Evrope tako, da bodo okolju prijaznejši ter gospodarsko in socialno bolj trajnostni. Hkrati poudarja, da je za odpornejši in bolj vključujoč prehranski sistem, ki vsem zagotavlja pravičen delež, bolj kot konkurenca ključno sodelovanje med izvajalci dejavnosti v prehranski verigi.

Evropska unija je 23. septembra 2021 praznovala prvi ekološki dan, EESO pa je ravnokar sprejel mnenje o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave v EU in mnenje Na poti k pravični verigi preskrbe s hrano.

Nosilci odločanja bodo kmalu imeli dobre priložnosti za doseganje nujnih sprememb. Smo na kritični točki za izvajanje celovite prehranske politike.

Z 8,5 % na 25 % kmetijskih zemljišč v EU namenjenih ekološkemu kmetovanju – ambiciozen cilj

Komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora s strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost določila cilj za ekološke proizvode v EU, in sicer naj bi se do leta 2030 na vsaj 25 % kmetijskih zemljiščih v EU kmetovalo na ekološki način.

„Ekološko kmetovanje ima svojo vlogo pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Ključnega pomena bo tržno usmerjen pristop za nadaljnje povečanje povpraševanja potrošnikov in njihovega zaupanja v ekološke proizvode,“ je dejal Andreas Thurner, poročevalec za mnenje EESO o ekološki pridelavi.

EESO kljub temu poudarja, da so potrebna zadostna finančna sredstva, da bodo lahko koristi tega velikega prehoda na ekološko kmetovanje uživali vsi državljani EU. (mr)

EU potrebuje učinkovite in nujne ukrepe za zmanjšanje emisij in obvladovanje podnebnih sprememb. V ta namen bi lahko s svežnjem ukrepov za trajnostno financiranje, ki ga je predstavila Evropska komisija, vzpostavili jasen, skladen in celovit okvir, v katerem bi se lahko bolj zeleno gospodarstvo razvijalo brez učinkov vezave.

EESO je v mnenju, ki je bilo sprejeto na septembrskem plenarnem zasedanju in ga je pripravil Stefan Back, v celoti podprl ukrepe, ki jih je Komisija predlagala za določanje standardov za opredelitev „trajnostnih gospodarskih dejavnosti“, vendar opozarja, da se utegnejo nekateri njihovi elementi izkazati za zapleten in drag izziv, zlasti za MSP.

Po mnenju Odbora je pomembno jasno opredeliti tehnična merila za zelene naložbe, ki neposredno prispevajo k evropskim podnebnim ciljem in s katerimi je mogoče uskladiti dejavnosti zadevnih poslovnih sektorjev in finančnega sektorja. Določanje standardov, ki se razlikujejo od najvišjih zahtev zakonodaje EU lahko ustvari zmedo, zato EESO priporoča okrepitev teh zahtev.

„Cilj svežnja ukrepov Komisije je vlagateljem omogočiti preusmeritev naložb v bolj trajnostne tehnologije in podjetja. Potrebujemo učinkovita, lahko uporabna, inovativna in produktivna orodja, ki prinašajo hitre in jasne rezultate. Oceno delegirane uredbe o taksonomiji za trajnostno financiranje je treba izvesti v tem duhu,“ je poudaril g. Back. (mp)

Forum civilne družbe Zahodnega Balkana, ki je pod okriljem potekal 30. septembra in 1. oktobra v Skopju, je osvetlil stanje v zvezi z jasnimi obeti regije za pristop k EU in dejavno udeležbo civilne družbe v teh prizadevanjih.

Forum, ki ga Evropski ekonomsko-socialni odbor organiziral v sodelovanju z Evropsko komisijo in Svetom za regionalno sodelovanje, je potekal ob pravem času, le nekaj dni pred vrhom EU-Zahodni Balkan, ki ga je na Brdu gostilo slovensko predsedstvo.

Predsednik vlade Severne Makedonije Zoran Zaev je dejal: „Krepitev pristopnega procesa – verodostojni obeti Zahodnega Balkana za pridružitev EU – je prava tema ob pravem času, saj je bila širitvi vsiljena blokada.“

Predsednica EESO Christa Schweng je potrdila, da Odbor odločno podpira širitev EU na to regijo:
„Resnično verjamem, da je mesto Zahodnega Balkana v EU. Prav tako ne smemo pozabiti, da je vsaka razprava o širitvi implicitno razprava o prihodnosti Evrope, zato bi morala biti v ta proces v celoti vključena civilna družba, tako v regiji kot znotraj EU.“

Komisar za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi je menil: „Pot v EU je dolga in zapletena ter polna izzivov. Toda tisti, ki so ji resnično predani, uspejo. Ne dvomim, da je prihodnost Zahodnega Balkana v Evropski uniji.“

Podobno je menil tudi Gašper Dovžan, državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu. Dejal je, da je širitev logični naslednji korak in proces, ki koristi vsem stranem, sta pa pri njem potrebna ambicioznost in odpornost.

V pridružitvenem procesu je nujna aktivna udeležba civilne družbe

Biljana Spasovska, izvršna direktorica Balkanske mreže za razvoj civilne družbe, je izrazila zaskrbljenost zaradi krčenja prostora in sredstev civilne družbe ter ogrožanja temeljnih svoboščin, zlasti v času pandemije.

Udeleženci foruma so poudarili, kako pomembno je zagotavljati svobodo združevanja in spodbuden prostor za civilno družbo.

Razprava je tekla tudi o smernicah za izvajanje zelene agende ter gospodarskega in naložbenega načrta. Njun uspeh bo odvisen od smiselnega vključevanja civilne družbe v oblikovanje politik in njene dejavne udeležbe.

V vseh državah v regiji je treba reformirati javno financiranje organizacij civilne družbe. Ta mora biti neodvisna in ne sme biti izpostavljena političnim vplivom.

Končno izjavo, sprejeto na 8. forumu civilne družbe Zahodnega Balkana, si lahko preberete tukaj. (at)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se je 1. oktobra 2021 uradno pridružil evropskemu zavezništvu za surovine (ERMA). Zavezništvo je 29. septembra 2020 ustanovila Evropska komisija, da bi povečala odpornost in strateško avtonomijo pri oskrbi industrije in družbe EU s kritičnimi surovinami. Zavezništvo ima trenutno več kot 500 članov iz EU in drugih držav.

ERMA je na podlagi dela EESO v povezavi z mnenjem CCMI/177 Odbor povabil k uradnemu sodelovanju v zavezništvu s statusom opazovalca. Predsedstvo je za opazovalca EESO v ERMA imenovala Andrésa Barcelója Delgada (ES-I), pri čemer je upoštevalo njegovo dosedanje delo, povezano z mnenji na temo surovin. G. Barcelója Delgada bosta pri delu podpirala Norbert Kluge (DE-II) in Kestutis Kupsys (LT-III), s katerima bo tudi usklajeval svoj prispevek.

Dvanajstega septembra je že enainštiridesetič potekal 20-kilometerski tek po Bruslju. Letos je bila prireditev posvečena dvema kampanjama: promoviranju Konference o prihodnosti Evrope z geslom „Prihodnost je v vaših rokah“ ter podpori boja proti raku z zbiranjem 10.000 EUR za boj proti raku in raziskave na tem področju. V okviru te kampanje se je 10 EUR od vsake prijave neposredno namenilo TELEVIE, dobrodelni akciji, ki jo RTL-TVI od leta 1989 organizira v francosko govorečem delu Belgije in v Luksemburgu v korist znanstvenih raziskav na področju raka pri otrocih in odraslih.

Več kot 22.000 tekačev iz več kot 100 držav je teklo po ulicah Bruslja, nekateri udeleženci pa so razdaljo premagali s hojo, na ročnem kolesu ali invalidskem vozičku. Sodelovalo je tudi več kot 800 sodelavcev iz evropskih institucij, ki so nosili moštvene majice „Tečemo za Evropo“.

Letošnji zmagovalec je Amaury Paquet iz Liegea (Belgija), ki je razdaljo pretekel s časom 59:31, tretjim najhitrejšim časom v zgodovini prireditve. Zmagovalka med ženskami je Florence De Cock, prav tako iz Liegea, s časom 1:09:50.

EESO je na dogodku zastopal podpredsednik Cillian Lohan, ki je skupaj z vodjo predstavništva Evropske komisije v Belgiji Stefaanon De Ryncom dal signal za začetek tekmovanja. Udeležence sta pozdravila tudi generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch in belgijska kraljica Mathilda, ki se je tudi sama udeležila tekmovanja.

Naslednji 20-kilometrski tek po Bruslju bo 29. maja 2022. (ehp)

Pripravil Arnold Puech d'Alissac, skupina delodajalcev v EESO

Pred nekaj tedni so bili predstavljeni zakonodajni predlogi iz svežnja „Pripravljeni na 55“, tj. nabora ukrepov, povezanih s skladom za okrevanje, s katerimi bi po predlogu Evropske komisije dosegli cilj zmanjšanja emisij CO₂ za 55 % do leta 2030. Evropski delodajalci, ki zdaj proučujejo napovedane ukrepe, v celoti podpirajo izbrano pot, vendar imajo pomisleke o številnih praktičnih vprašanjih.

Evropska industrija je že zdaj v ospredju pri vlaganjih v energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov, vodik ter zajemanje in shranjevanje CO₂. Zato se je treba za vsako ceno izogniti ideološkemu pristopu. Ta je bil pri podnebnih in energetskih vprašanjih, povezanih z zelenim dogovorom, pogosto uporabljen na obeh političnih polih in utegne nepopravljivo škodovati celotnim proizvodnim sektorjem ter s tem močno ogroziti delovna mesta in družbo, lahko pa bi tudi oslabil okrevanje gospodarstva.

Zlasti je treba omeniti, da bodo do leta 2030 po nekaterih ocenah morda potrebne naložbe v višini več kot 3,5 bilijona EUR, če bomo želeli doseči cilj 55 %, medtem ko razpoložljivi javni viri znašajo manj kot 1 bilijon oziroma manj kot tretjino potrebnih sredstev.

Pomembno je razumeti, da evropska industrija s svojimi tehnološkimi inovacijami in izdelki ter proizvodnimi procesi pomeni rešitev in ne oviro za doseganje ciljev razogljičenja. V nacionalnih reformnih programih ni dovolj sredstev za zeleno preobrazbo industrijskega sektorja.

Zato je treba nujno ukrepati ter vzpostaviti usklajen in prilagodljiv regulativni okvir, da bo energetski trg resnično povezan, poskrbeti za enake konkurenčne pogoje v odnosu do držav, ki se ne sledijo podnebnim ciljem Komisije, zlasti v sektorjih z velikimi emisijami, ter udejanjiti naložbene in inovacijske politike, da bodo evropski industrijski ekosistemi odpornejši in tehnološko bolj dinamični.

Celoten članek je na voljo na: europa.eu/!QC7Fpd

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

V govoru o stanju v Uniji leta 2021 so bili navedeni skoraj vsi glavni izzivi, s katerimi se sooča Evropa, vendar pa je v njem nekoliko primanjkovalo ambicioznosti in jasnosti.

Strukturne reforme so zagotovo pomembne, vendar bi se moral načrt za obnovo in okrevanje, kot je predlagano v dokumentu o stališču skupine delojemalcev in prispevku EESO k delovnemu programu Komisije za leto 2022, osredotočiti na boj proti neenakostim in revščini ter na ponovno pridobitev izgubljenih delovnih mest, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam in naraščajoči revščini zaposlenih.

V govoru nista bila navedena razvoj izvajanja akcijskega načrta za socialni steber in krepitev zaščite platformnih delavcev. Socialna pravičnost in poštenost sta le na kratko omenjeni v pismu o nameri, v katerem predlogi komajda presegajo izvajanje sporazumov OECD o obdavčevanju.

Ti sporazumi so sicer dobrodošli, vendar bi morala biti Evropska unija vodilna sila na tem področju. Samoumevno je, da se bodo nekatere države članice poskušale upreti ukrepom za boj proti izogibanju davkom. Brez političnega poguma izvršilnih oblasti ne bo nič doseženega.

Napoved o prepovedi prisilnega dela je hvalevredna. To bi moralo biti povezano s potrebno skrbnostjo in zagotavljanjem človekovih pravic po vsem svetu, poleg tega pa bi bilo treba predstaviti dodatne predloge za reševanje problema prekarnih zaposlitev in neplačanega pripravništva. Ukrepi za boj proti podnebnim spremembam so nujni, tako kot tudi socialni ukrepi, ki jih morajo spremljati. Če se želimo izogniti gibanjem rumenih jopičev po vsej EU, se je treba odločno spopasti z energetsko revščino, sredstva in regulativni ukrepi pa morajo biti učinkoviti in zadostni.

Pot naprej je še dolga. Ne smemo počivati, medtem ko se milijoni Evropejcev še naprej soočajo s pomanjkanjem ogrevanja, so sistemi kolektivnih pogajanj oslabljeni, se nekatera velika podjetja izogibajo davkom in so fosilna goriva še vedno subvencionirana. Ne moremo počivati, dokler še več kot polovica sveta ostaja necepljena. Solidarnost mora biti naše vodilno načelo pri zagotavljanju pravičnejše prihodnosti za vse. (pr)

Pripravila skupina Raznolikost Evrope

Ljudje so s svojim ravnanjem brez dvoma prispevali k segrevanju ozračja, oceanov in zemlje. Podnebne spremembe je že čutiti v vseh naseljenih regijah po svetu, pri čemer so vremenske spremembe in skrajni podnebni pojavi pogosto posledica človekovega delovanja (šesto ocenjevalno poročilo IPCC, avgust 2021)

Pred podnebnimi spremembami si ne moremo več zatiskati oči. Poplave, požari, suše in orkani so postali reden pojav. Živimo v svetu, ki je od 1,1 do 1,3 °C toplejši kot v časih, ko so iznašli parni stroj. Danes ne moremo več prezreti vpliva podnebnih sprememb na naše vsakdanje življenje. Prav tako si ne moremo predstavljati, kakšne bodo njihove posledice, tudi če dosežemo cilj iz Pariškega sporazuma, da se globalno segrevanje omeji na 1,5 °C. Prihodnost našega planeta je močno ogrožena, zato nam ne preostane drugega, kot da izpolnimo naše skupne obljube.

Zmanjševanje emisij, četudi hitrejše, ne bo dovolj. Veliko moramo vlagati tudi v pripravo načrtov za izredne razmere in v prilagajanje podnebnim spremembam. Za to pa je potrebna sprememba miselnosti: vlagati moramo danes, da bo imela od tega koristi prihodnja generacija. Vsekakor moramo vlagati, in sicer z okrepljenim vzdržnim financiranjem ter ob trdnih zavezah javnih oblasti, podjetij, civilne družbe in državljanov. Evropski zeleni dogovor in sveženj „Pripravljeni na 55“ sta potrebna in nujna. Poleg tega bi morala EU ...

Pripravila skupina Raznolikost Evrope

Evropski ekonomsko-socialni odbor bo 18. in 19. novembra organiziral seminar o povezovanju EU, ki se je prej imenoval seminar za civilnodružbene medije, na katerem se vsako leto zberejo komunikatorji organizacij civilne družbe, ki so zastopane v EESO ali so z njim povezane. Dogodek bo potekal na sedežu fundacije Gulbenkian v Lizboni.
Seminar o povezovanju EU z naslovom „O kakšni Evropi sanjate? Civilna družba in konferenca o prihodnosti Evrope“ bo obravnaval tri od devetih predlaganih tem za razprave z državljani v okviru konference. Te teme so:

• zdravstvo,
• močnejše gospodarstvo, socialna pravičnost in delovna mesta;
• evropska demokracija.

EESO verjame, da so to teme, ki so Evropejcem najbolj pri srcu ali med njihovimi glavnimi skrbmi. O njih bo govora na treh okroglih mizah z govorniki iz akademskih krogov, raziskovalci ter predstavniki medijev in NVO.
EESO želi s tem seminarjem pokazati svojo globoko zavezanost konferenci o prihodnosti Evrope kot ključnemu koraku v smeri ponovnega pridobivanja zaupanja državljanov in podpore EU. Upa, da bodo tako udeleženci, prisotni v Lizboni, kot tudi tisti, ki bodo spremljali neposredni prenos, člane svojih organizacij doma seznanili z rezultati seminarja. Dogodek bo pripomogel k temu, da bo več Evropejcev vključenih v razpravo o prihodnosti Evrope, pomagal jim bo predstaviti njihove ideje, želje, skrbi in pričakovanja ter povedati, o kakšni Evropi sanjajo.

Več o seminarju o povezovanju EU 2021: https://www.eesc.europa.eu/en/node/93131 (ll).

Industrijski sektor se bo zaradi ukrepov EU za izhod iz podnebne krize soočil z velikimi izzivi. Kako razviti trajnostno financiranje, da bi prispevali k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora in hkrati ohranili konkurenčnost evropske industrije? EESO bo o tej zapleteni temi razpravljal na spletnem seminarju 18. oktobra.

Trajnostno financiranje bi moralo podpirati doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora z usmerjanjem zasebnih naložb v podjetja in projekte, ki si prizadevajo za prehod na gospodarstvo, ki bo podnebno nevtralno, odporno na podnebne spremembe in pravično. S tem izzivom se morajo skupaj spopasti finančni sektor, podjetja, regulativni organi in državljani.

Na seminarju z naslovom Usmerjanje finančnih sredstev v naložbe v skladu z okoljskimi in socialnimi merili ter merili upravljanja bodo govorniki in predstavniki zainteresiranih strani, ki se ga bodo udeležili prek videokonference, razpravljali o tem, kako doseči kar največ sinergij in razvijati takšno trajnostno financiranje.

Ta spletni seminar je tretji v vrsti dogodkov o novi industrijski strategiji EU, ki jih EESO organizira, da bi pomagal oblikovati industrijsko politiko EU za prihodnost po krizi zaradi COVID-19. Zadnji v vrsti teh dogodkov bo velika konferenca marca 2022, na kateri bo EESO o svojih dognanjih razpravljal s francoskim predsedstvom EU in Evropsko komisijo.

Več o spletnem seminarju in/ali prijava nanj: tu
Več o sklopu spletnih seminarjev Pot v prihodnost naše industrije(dm)

Evropski zeleni dogovor bo neizogibno vplival na naše zunanje odnose. Obseg tega vpliva bo obravnavan na hibridni konferenci, ki jo bosta 6. decembra v Bruslju skupaj organizirala EESO in mreža ZN za trajnostnorazvojne rešitve (SDSN).

Cilj evropskega zelenega dogovora je razogljičiti evropsko gospodarstvo in gospodarsko rast ločiti od rabe virov, pri tem pa zagotoviti, da nihče nikjer ne bo zapostavljen. Evropa si z industrijsko preobrazbo svojega trga prizadeva postati model za druge svetovne akterje.

Na odnose EU s preostalim svetom bodo neizogibno vplivali uporaba virov zelene energije, vključno z uvedbo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, bolj zeleni trgovinski sporazumi nove generacije, bližajoča se revolucija v prometnem sektorju ter novi zaposlitveni izzivi in priložnosti.

O tem prelomnem razvoju pri oblikovanju politike EU bodo govorili predstavniki EU, mreže ZN za trajnostnorazvojne rešitve, Medvladnega panela za podnebne spremembe ter številnih drugih vladnih in nevladnih organizacij.

Ob zaključku konference bodo spregovorili še predsednica EESO Christa Schweng, podpredsednik strokovne skupine EESO za zunanje odnose Dimitris Dimitriadis in nekateri glavni člani Odbora.

Več o dogodku najdete na sledeči povezavi, kjer se lahko nanj tudi prijavite: https://www.eesc.europa.eu/sl/agenda/our-events/events/geopolitics-european-green-deal. (dv/dm)