EESO info

Kohezijska politika je bistvena za oblikovanje nove vizije Evropske unije po pandemiji COVID-19, ki se osredotoča na blaginjo, vključevanje in okoljsko trajnostnost, vanjo pa mora biti polno vključena organizirana civilna družba. To je bilo sporočilo predsednice EESO Christe Schweng in evropske komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreira na septembrskem plenarnem zasedanju EESO.

Od začetka krize zaradi COVID-19 je imela kohezijska politika bistveno vlogo pri iskanju rešitev med izrednimi razmerami, v programskem obdobju 2021–2027 pa bi jo bilo treba še naprej izvajati za reševanje izzivov in neenakosti v državah članicah, regijah in mestih ter med njimi in med ljudmi, ki so se med pandemijo še povečali.

„Kohezijska politika je ključna pri zagotavljanju uravnoteženega okrevanja, pri katerem nihče ne bo zapostavljen. Načelo partnerstva z organizacijami civilne družbe je njen neločljiv del in želimo, da se to načelo razširi na instrument NextGenerationEU ter izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Kohezijska politika bi morala postati tudi manj birokratska, bolj digitalizirana in učinkovitejša,“ je dejala Christa Schweng.

Elisa Ferreira je opozorila, da so se zaradi krize zaradi COVID-19 povečale obstoječe neenakosti in pojavile nove, s katerimi se soočajo zlasti delavci v prvih bojnih vrstah, ranljivi ljudje, kot so starejši in invalidi, tisti, ki imajo slabši dostop do storitev, in tisti, ki so jih ukrepi zapore huje prizadeli, kot so ženske in mladi: „Naša Unija je močna le toliko kot njen najšibkejši člen. Odprava in zmanjšanje neenakosti je osnovni pogoj za močno in uspešno Unijo. Socialna pravičnost in vključenost morata biti v središču našega okrevanja. Socialnih vprašanj ne moremo rešiti, ne da bi odpravili krajevne in regionalne neenakosti. Upoštevati moramo, kje ljudje živijo.“ (mp)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se pridružuje prizadevanjem EU za obrnitev zaskrbljujočega trenda upadanja svobode medijev in vse večjega omejevanja novinarske neodvisnosti zaradi naraščajočega pritiska različnih sil in poslovnih struktur, slabega plačila, koncentracije lastništva medijev ter širjenja lažnih informacij na družbenih medijih in drugih kanalih.

EESO je na septembrskem plenarnem zasedanju v razpravi z vodjo bruseljskega urada Novinarjev brez meja Julie Majerczak in generalnim sekretarjem Evropske zveze novinarjev Ricardom Gutiérrezom izrazil zaskrbljenost, ker so novinarji vse bolj tarče verbalnih in fizičnih napadov. Od leta 2015 jih je bilo šestnajst umorjenih.

„Trendov, ki jih opažamo v Evropi, ne moremo sprejeti. Svoboda in raznolikost medijev sta osnovna pogoja za dobro delujočo demokracijo in zato zadevata vse nas. Strokovnega novinarstva ne morejo nikoli nadomestiti algoritmi, združevanje novic in družbena omrežja,“ je dejala predsednica EESO Christa Schweng.

EESO je podprl najnovejše pobude Evropske komisije, vključno s priporočilom o varnosti novinarjev, ki ga je prejšnji teden predstavila komisarka Věra Jourová. Pozdravil je govor predsednice Komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji, v katerem je napovedala načrte za evropski akt o svobodi medijev.

V mnenju Zagotavljanje svobode in raznolikosti medijev v Evropi, sprejetem na plenarnem zasedanju, je EESO pozval Komisijo, naj nemudoma uporabi splošna pravila o pogojenosti in naloži proračunske sankcije državam, v katerih sta svoboda in pluralizem medijev resno ogrožena.

Poročevalec za mnenje Christian Moos je opozoril: „Priporočila o zaščiti in varnosti novinarjev niso dovolj. Ne smemo več zapravljati časa. Države članice, ki omejujejo svobodo medijev, je treba izključiti iz instrumenta Next Generation EU. Uporabiti je treba uredbo o pogojenosti. Madžarska in Poljska vztrajno uničujeta ali sta že uničili svobodo medijev. Njuni vladi morata ponovno vzpostaviti demokracijo in pravno državo, sicer ti državi ne moreta ostati članici EU, ki zakonsko zagotavlja demokracijo in vladavino prava ter svobodo medijev kot osnovni pogoj zanju.

Julie Majerczak in Ricardo Gutiérrez sta izrazila podporo mnenju EESO in ukrepom EU za zagotavljanje svobode in pluralnosti medijev, pri tem pa poudarila, da priporočila in predlagani načrt Komisije ne smejo ostati samo mrtva črka. (ll)

Močan poudarek na okrevanju EU, zdravstveni uniji in digitalizaciji, odločno stališče o zagovarjanju pravne države ter osredotočenost na prihodnost Evrope: EESO pozdravlja te vidike letošnjega govora o stanju v Uniji, ki so v skladu z njegovimi prednostnimi nalogami.

Po mnenju EESO ima izvajanje reform, določenih v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, še vedno prednost, pri tem pa je treba upoštevati potrebe delodajalcev, delavcev in širše civilne družbe.

„Te reforme bo mogoče pretvoriti v ukrepe le, če bo vanje v celoti vključena civilna družba,“ je povedala predsednica EESO Christa Schweng.

Hitre raziskave in razpoložljivost cepiv proti COVID-19 in cepljenje z njimi so pokazali, da Evropa zmore ukrepati. Dejanska zdravstvena unija, na katero je opozorila predsednica Komisije Ursula von der Leyen, je ena glavnih prednostnih nalog v sedanjem mandatu EESO.

Odbor v zvezi z naložbami v prihodnje tehnologije poudarja, da mora imeti EU lastno vizijo in strategijo za digitalno suverenost, hkrati pa ostati odprta za prosto trgovino in podpirati večstranski sistem.

Predsednica EESO je poleg tega zadovoljna z odločnim stališčem Evropske komisije glede pravne države. Braniti moramo evropske vrednote.

Po mnenju EESO je prihodnji uspeh evropskega gospodarskega in socialnega modela v glavnem odvisen od naše sposobnosti partnerskega sodelovanja in povezovanja s svetom, od naših bližnjih sosedov, kot je Zahodni Balkan, do drugih geopolitičnih strateških partnerjev. (at)

EESO na splošno podpira novo strategijo EU za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2021–2025, vendar opozarja, da je treba v politiko vključiti tudi socialno razsežnost.

Nova strategija, s katero želi EU izkoreniniti trgovino z ljudmi, pomanjkljivo obravnava pravice žrtev in socialno razsežnost. EESO meni, da položaj žrtev v strategiji ni povsod sistematično obravnavan na human način.

Poročevalec EESO Carlos Manuel Trindade je poudaril: „Trgovina z ljudmi povzroča žrtvam hudo trpljenje in ogroža njihovo dostojanstvo, zato je treba v boju proti njej upoštevati socialni vidik.“

Ker se dobičkonosnost in število žrtev povečujeta, EESO pozdravlja stališče Komisije, da je treba direktivo o boju proti trgovini z ljudmi izvajati v vseh državah članicah ter da mora njen pregled temeljiti na poglobljeni oceni ugotovljenih pomanjkljivosti in razvoja dogodkov na področju trgovine z ljudmi.

Poleg tega EESO poudarja, da je treba izpopolniti kazni, in podpira določitev minimalnih pravil EU za inkriminacijo mrež, vpletenih v trgovino z ljudmi in njihovo izkoriščanje.

Vključitev socialne razsežnosti v izvajanje strategije

Načrt v nobeni točki ne govori o priznavanju in uveljavljanju pravic žrtev, kar bi moralo biti osrednje vprašanje pri branjenju človekovega dostojanstva in človekovih pravic. Žrtvam bi bilo treba dati pravico do vključevanja v družbo gostiteljico v okviru primernega in hitrega postopka vključevanja.

V mnenju je tudi poudarjeno, da je treba ustvariti dostojne in ustrezne ekonomske in socialne razmere za ljudi v izvornih državah, kar je glavni način za zajezitev ali preprečevanje novačenja žrtev za trgovino z ljudmi.

V novi strategiji bi bilo treba priznati veliko podporo, ki jo nudijo solidarnostne mreže v skupnosti, s tem ko ščitijo, sprejemajo in vključujejo žrtve, kakor tudi delo organizacij civilne družbe. (at)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pozdravil prizadevanja Komisije za uskladitev ukrepov, ki urejajo prostovoljno vračanje migrantov in njihovo reintegracijo v državo izvora, vendar je izrazil dvom o izvedljivosti nekaterih predstavljenih predlogov in zaskrbljenost, da bi se lahko prostovoljno vračanje spremenilo v izgon migrantov iz EU.

EESO poudarja, da vračanje večinoma ne poteka pravilno, ker države izvora ne sodelujejo, pa tudi zato, ker se osebe z neurejenim statusom pogosto ne želijo vrniti.

EESO je svoje stališče predstavil v mnenju o strategiji za prostovoljno vračanje in reintegracijo, sprejetem na septembrskem plenarnem zasedanju. V njem se je poglobil v strategijo, ki je ena od glavnih ciljev novega pakta o migracijah in azilu.

EESO je ponovil že izraženo kritiko pakta: da se ta skoraj izključno osredotoča na boj proti nedovoljenim migracijam, bodisi na meji bodisi v okviru prostovoljnega in prisilnega vračanja, ne nudi pa celovitega pristopa k upravljanju migracij s spodbujanjem zakonite in varne mobilnosti. EESO meni, da je to strateška pomanjkljivost migracijske in azilne politike EU.

„Nedovoljeno moramo obvladovati še preden do njega pride. To pomeni, da moramo zagotoviti varne in učinkovite načine vstopa v EU. Če nam bo to uspelo, se bo zmanjšalo število nedovoljenih prihodov,“ je dejal poročevalec za to mnenje José Antonio Moreno Díaz.

Sedanji razdrobljeni pristop ima številne pomanjkljivosti.

Spodbude, ki jih trenutno dobivajo države izvora, lahko te celo odvrnejo od prizadevanj za zmanjšanje migrantskih tokov, saj jih omogočajo programi, ki temeljijo na obstoju ljudi z neurejenim statusom.
EESO je še posebej zaskrbljen zaradi cilja pakta, da se poveča število hitrih prostovoljnih vrnitev z zunanjih meja EU.

„So te vrnitve dejansko prostovoljne ali gre za izgone? Skrbi nas, da bi lahko prostovoljno vračanje postalo olepševalnica za izgone ali finančna nadomestila namembnim državam, ki sprejmejo povratnike, ne da bi se dovolj upoštevale njihove želje ali, kar je še bolj zaskrbljujoče, njihove pravice,“ je dejal Moreno Díaz.

EESO zaključuje, da mora sodelovanje s tretjimi državami v vseh pogledih temeljiti na njihovem spoštovanju mednarodnega javnega prava, kakor tudi na varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznikov.

 

EESO v dveh mnenjih o zakonodajnih predlogih EU o umetni inteligenci poziva k popolni prepovedi družbenega točkovanja ter k mehanizmu za pritožbe in odškodnine za osebe, ki so utrpele škodo zaradi umetnointeligenčnega sistema.

EESO je na septembrskem plenarnem zasedanju pozdravil predlagani akt o umetni inteligenci in usklajeni načrt za umetno inteligenco.

Po njegovem mnenju nova zakonodaja resnično v središče postavlja zdravje, varnost in temeljne pravice ter ima tudi svetovno razsežnost, saj določa vrsto zahtev, ki jih morajo izpolnjevati razvijalci v Evropi in zunaj nje, če želijo svoje proizvode tržiti v EU.

EESO meni, da predlogi vsebujejo tudi nekatere pomanjkljivosti, med drugim v zvezi z družbenim točkovanjem. Pri tem opozarja na nevarnost, da bi se ta praksa uveljavila v Evropi podobno kot na Kitajskem, kjer vlada lahko na tej podlagi državljanom celo prepreči dostop do javnih storitev.

Predlog akta o umetni inteligenci sicer vsebuje prepoved uporabe družbenega točkovanja v javnih organih v Evropi, vendar pa EESO želi, da se prepoved razširi na zasebne in poldržavne organizacije, da bi se na primer izključila uporaba družbenega točkovanja pri ugotavljanju upravičenosti do posojila ali hipotekarnega kredita.

EESO opozarja tudi na nevarnost uporabe pristopa k umetni inteligenci velikega tveganja, ki temelji na seznamu, saj tak pristop precej praks umetne inteligence, ki so še vedno tarča ostrih kritik, označuje za običajne in primerne za široko uporabo. Tako bi bilo dovoljeno biometrično prepoznavanje, vključno s prepoznavanjem čustev ali prepoznavanjem afektov, ko se analizirajo mimika, barva glasu, drža in geste z namenom napovedovanja obnašanja, odkrivanja laži in celo ugotavljanja, ali je nekdo primeren za delovno mesto. Dovoljeno bi bilo tudi ocenjevanje, točkovanje in celo odpuščanje delavcev na podlagi umetne inteligence ali ocenjevanje študentov na izpitih.

Poleg tega ni nujno, da bo škodo za zdravje, varnost in temeljne pravice vedno mogoče zmanjšati z izpolnitvijo navedenih zahtev za umetno inteligenco velikega tveganja. Zato je treba uvesti mehanizem za pritožbe in odškodnine, ki bo osebam, ki so utrpele škodo zaradi umetnointeligenčnih sistemov, zagotovil pravico, da izpodbijajo odločitve, ki jih sprejme izključno algoritem.

EESO na splošno meni, da akt o umetni inteligenci temelji na predpostavki, da lahko po izpolnitvi zahtev za umetno inteligenco srednjega in velikega tveganja umetna inteligenca večinoma nadomesti človeško odločanje.

„V EESO se že od nekdaj zavzemamo za pristop k umetni inteligenci, pri katerem je nadzor v rokah človeka, ker vseh odločitev ni mogoče zreducirati na enke in ničle,“ pravi Catelijne Muller, poročevalka za mnenje EESO o aktu o umetni inteligenci. „Mnoge imajo moralno komponento, resne pravne posledice in močan družbeni učinek, na primer na področjih sodstva, kazenskega pregona, socialnih storitev, zdravstva, stanovanj, finančnih storitev, odnosov med delodajalci in delojemalci ter izobraževanja. Ali smo resnično pripravljeni dovoliti, da bo umetna inteligenca nadomestila človeško odločanje, tudi v kritičnih procesih, kot sta kazenski pregon in sodstvo?“ (dm)

Evropa po krizi zaradi COVID-19 zdaj počasi okreva, zato je skrajni čas, da od besed preide k dejanjem in začne izvajati strategijo „od vil do vilic“. EESO se močno zavzema za podporo preoblikovanju prehranskih sistemov Evrope tako, da bodo okolju prijaznejši ter gospodarsko in socialno bolj trajnostni. Hkrati poudarja, da je za odpornejši in bolj vključujoč prehranski sistem, ki vsem zagotavlja pravičen delež, bolj kot konkurenca ključno sodelovanje med izvajalci dejavnosti v prehranski verigi.

Evropska unija je 23. septembra 2021 praznovala prvi ekološki dan, EESO pa je ravnokar sprejel mnenje o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave v EU in mnenje Na poti k pravični verigi preskrbe s hrano.

Nosilci odločanja bodo kmalu imeli dobre priložnosti za doseganje nujnih sprememb. Smo na kritični točki za izvajanje celovite prehranske politike.

Z 8,5 % na 25 % kmetijskih zemljišč v EU namenjenih ekološkemu kmetovanju – ambiciozen cilj

Komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora s strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost določila cilj za ekološke proizvode v EU, in sicer naj bi se do leta 2030 na vsaj 25 % kmetijskih zemljiščih v EU kmetovalo na ekološki način.

„Ekološko kmetovanje ima svojo vlogo pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Ključnega pomena bo tržno usmerjen pristop za nadaljnje povečanje povpraševanja potrošnikov in njihovega zaupanja v ekološke proizvode,“ je dejal Andreas Thurner, poročevalec za mnenje EESO o ekološki pridelavi.

EESO kljub temu poudarja, da so potrebna zadostna finančna sredstva, da bodo lahko koristi tega velikega prehoda na ekološko kmetovanje uživali vsi državljani EU. (mr)

EU potrebuje učinkovite in nujne ukrepe za zmanjšanje emisij in obvladovanje podnebnih sprememb. V ta namen bi lahko s svežnjem ukrepov za trajnostno financiranje, ki ga je predstavila Evropska komisija, vzpostavili jasen, skladen in celovit okvir, v katerem bi se lahko bolj zeleno gospodarstvo razvijalo brez učinkov vezave.

EESO je v mnenju, ki je bilo sprejeto na septembrskem plenarnem zasedanju in ga je pripravil Stefan Back, v celoti podprl ukrepe, ki jih je Komisija predlagala za določanje standardov za opredelitev „trajnostnih gospodarskih dejavnosti“, vendar opozarja, da se utegnejo nekateri njihovi elementi izkazati za zapleten in drag izziv, zlasti za MSP.

Po mnenju Odbora je pomembno jasno opredeliti tehnična merila za zelene naložbe, ki neposredno prispevajo k evropskim podnebnim ciljem in s katerimi je mogoče uskladiti dejavnosti zadevnih poslovnih sektorjev in finančnega sektorja. Določanje standardov, ki se razlikujejo od najvišjih zahtev zakonodaje EU lahko ustvari zmedo, zato EESO priporoča okrepitev teh zahtev.

„Cilj svežnja ukrepov Komisije je vlagateljem omogočiti preusmeritev naložb v bolj trajnostne tehnologije in podjetja. Potrebujemo učinkovita, lahko uporabna, inovativna in produktivna orodja, ki prinašajo hitre in jasne rezultate. Oceno delegirane uredbe o taksonomiji za trajnostno financiranje je treba izvesti v tem duhu,“ je poudaril g. Back. (mp)

Forum civilne družbe Zahodnega Balkana, ki je pod okriljem potekal 30. septembra in 1. oktobra v Skopju, je osvetlil stanje v zvezi z jasnimi obeti regije za pristop k EU in dejavno udeležbo civilne družbe v teh prizadevanjih.

Forum, ki ga Evropski ekonomsko-socialni odbor organiziral v sodelovanju z Evropsko komisijo in Svetom za regionalno sodelovanje, je potekal ob pravem času, le nekaj dni pred vrhom EU-Zahodni Balkan, ki ga je na Brdu gostilo slovensko predsedstvo.

Predsednik vlade Severne Makedonije Zoran Zaev je dejal: „Krepitev pristopnega procesa – verodostojni obeti Zahodnega Balkana za pridružitev EU – je prava tema ob pravem času, saj je bila širitvi vsiljena blokada.“

Predsednica EESO Christa Schweng je potrdila, da Odbor odločno podpira širitev EU na to regijo:
„Resnično verjamem, da je mesto Zahodnega Balkana v EU. Prav tako ne smemo pozabiti, da je vsaka razprava o širitvi implicitno razprava o prihodnosti Evrope, zato bi morala biti v ta proces v celoti vključena civilna družba, tako v regiji kot znotraj EU.“

Komisar za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi je menil: „Pot v EU je dolga in zapletena ter polna izzivov. Toda tisti, ki so ji resnično predani, uspejo. Ne dvomim, da je prihodnost Zahodnega Balkana v Evropski uniji.“

Podobno je menil tudi Gašper Dovžan, državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu. Dejal je, da je širitev logični naslednji korak in proces, ki koristi vsem stranem, sta pa pri njem potrebna ambicioznost in odpornost.

V pridružitvenem procesu je nujna aktivna udeležba civilne družbe

Biljana Spasovska, izvršna direktorica Balkanske mreže za razvoj civilne družbe, je izrazila zaskrbljenost zaradi krčenja prostora in sredstev civilne družbe ter ogrožanja temeljnih svoboščin, zlasti v času pandemije.

Udeleženci foruma so poudarili, kako pomembno je zagotavljati svobodo združevanja in spodbuden prostor za civilno družbo.

Razprava je tekla tudi o smernicah za izvajanje zelene agende ter gospodarskega in naložbenega načrta. Njun uspeh bo odvisen od smiselnega vključevanja civilne družbe v oblikovanje politik in njene dejavne udeležbe.

V vseh državah v regiji je treba reformirati javno financiranje organizacij civilne družbe. Ta mora biti neodvisna in ne sme biti izpostavljena političnim vplivom.

Končno izjavo, sprejeto na 8. forumu civilne družbe Zahodnega Balkana, si lahko preberete tukaj. (at)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se je 1. oktobra 2021 uradno pridružil evropskemu zavezništvu za surovine (ERMA). Zavezništvo je 29. septembra 2020 ustanovila Evropska komisija, da bi povečala odpornost in strateško avtonomijo pri oskrbi industrije in družbe EU s kritičnimi surovinami. Zavezništvo ima trenutno več kot 500 članov iz EU in drugih držav.

ERMA je na podlagi dela EESO v povezavi z mnenjem CCMI/177 Odbor povabil k uradnemu sodelovanju v zavezništvu s statusom opazovalca. Predsedstvo je za opazovalca EESO v ERMA imenovala Andrésa Barcelója Delgada (ES-I), pri čemer je upoštevalo njegovo dosedanje delo, povezano z mnenji na temo surovin. G. Barcelója Delgada bosta pri delu podpirala Norbert Kluge (DE-II) in Kestutis Kupsys (LT-III), s katerima bo tudi usklajeval svoj prispevek.

Dvanajstega septembra je že enainštiridesetič potekal 20-kilometerski tek po Bruslju. Letos je bila prireditev posvečena dvema kampanjama: promoviranju Konference o prihodnosti Evrope z geslom „Prihodnost je v vaših rokah“ ter podpori boja proti raku z zbiranjem 10.000 EUR za boj proti raku in raziskave na tem področju. V okviru te kampanje se je 10 EUR od vsake prijave neposredno namenilo TELEVIE, dobrodelni akciji, ki jo RTL-TVI od leta 1989 organizira v francosko govorečem delu Belgije in v Luksemburgu v korist znanstvenih raziskav na področju raka pri otrocih in odraslih.

Več kot 22.000 tekačev iz več kot 100 držav je teklo po ulicah Bruslja, nekateri udeleženci pa so razdaljo premagali s hojo, na ročnem kolesu ali invalidskem vozičku. Sodelovalo je tudi več kot 800 sodelavcev iz evropskih institucij, ki so nosili moštvene majice „Tečemo za Evropo“.

Letošnji zmagovalec je Amaury Paquet iz Liegea (Belgija), ki je razdaljo pretekel s časom 59:31, tretjim najhitrejšim časom v zgodovini prireditve. Zmagovalka med ženskami je Florence De Cock, prav tako iz Liegea, s časom 1:09:50.

EESO je na dogodku zastopal podpredsednik Cillian Lohan, ki je skupaj z vodjo predstavništva Evropske komisije v Belgiji Stefaanon De Ryncom dal signal za začetek tekmovanja. Udeležence sta pozdravila tudi generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch in belgijska kraljica Mathilda, ki se je tudi sama udeležila tekmovanja.

Naslednji 20-kilometrski tek po Bruslju bo 29. maja 2022. (ehp)