Zaradi pandemije so meje v Evropi spet postale vidne, včasih celo znotraj držav. Lahko bi mislili, da se je zato obseg nadnacionalnega sodelovanja med regijami in mesti zmanjšal. Vendar se je pravzaprav zgodilo nasprotno.
Kako je bilo med omejitvijo gibanja v Bolgariji? No, za nekoga kot jaz, ki ima rad dinamične dejavnosti na prostem, je bilo težko. Bilo je veliko omejitev. Morali smo ostati doma, ven pa smo lahko odšli le med odpiralnim časom prodajaln z nujnimi proizvodi, po nakupih hrane, zdravil ali gospodinjskih izdelkov. V trgovinah in pred njimi je bilo treba vzdrževati medsebojno razdaljo najmanj enega metra in pol. Bilo je precej zapleteno. Kadarkoli si odšel iz Sofije, je bilo treba izpolniti obrazec in navesti, zakaj in kam odhajaš. Obrazec si moral na zahtevo pokazati policiji.
Dobra stran tega je, da so postali ljudje precej bolj neodvisni in so začeli veliko bolj ceniti lokalno hrano in ponudnike ter krajše verige preskrbe s hrano. Povpraševanje po hrani s kmetij in hrani, kupljeni neposredno od pridelovalcev, se je povečalo. Pobude na lokalni ravni spodbujajo vrtnarjenje in pridelavo zelenjave in zelišč v majhnem obsegu.
Tržnice ostajajo odpre in predstavljajo tradicionalni kraj za prodajo živil, semen, sadik, sadja in zelenjave ter cvetja. To, da ostajajo odprte ob spoštovanju strogih varnostnih pogojev, prispeva k ohranjanju občutka normalnosti in znane rutine.
Lokalne akcijske skupine so bile dejavne tudi v gorskih regijah. Na svojih spletnih straneh so zbirale in delile koristne kontaktne podatke, s čimer so dodatno podprle lokalne proizvajalce hrane med epidemijo.
Ob spoštovanju različnih omejitev glede potovanj in stikov smo se morali vsi v moji organizaciji odpovedati številnim fizičnim sestankom in dogodkom, na katerih je sicer običajno lažje oblikovati pobude za sodelovanje in razširjati rezultate. Vendar omejitve še zdaleč niso ustavile naših dejavnosti. Še naprej učinkovito sodelujemo, da bi gorske regije postale še močnejše in odpornejše. V nekaterih primerih smo prilagodili svoje delovne načrte in zdaj razvijamo skupne rešitve za pomoč ranljivim regijam in mestom EU pri spopadanju s trenutnimi izrednimi razmerami.
Vzpostavili smo platformo, poimenovano „Podati roko“, za spodbujanje solidarnosti na podeželju. Platforma spodbuja solidarnost tako, da povezuje osebe, ki potrebujejo pomoč, s prostovoljci, ki so pripravljeni pomagati. Njene trenutne dejavnosti so osredotočene na pomoč ranljivim, invalidnim in starejšim osebam pri nakupovanju ali oskrbi na domu (kar ne vključuje osebne nege) ter na organiziranje varstva otrok za starše, ki morajo delati in za svoje otroke ne najdejo druge rešitve.
Na podeželskih in gorskih območjih so se razširile tudi številne druge pobude, kar kaže na odpornost in močan občutek vzajemne pomoči, ki se krepita v naših skupnostih. V tem času sem se naučila, da ne smem zavlačevati z življenjskimi projekti! V težkih časih pomaga, če si dejaven.