Komuniciranje med krizo

V zadnjem delu serije podkastov, posnetem v francoščini, je Isabel Caño Aguilar, podpredsednica EESO, pristojna za komuniciranje, spregovorila o izkušnjah, povezanih s COVID-19. Opisala je, kako je pandemija spremenila celotno delo EESO na področju komuniciranja, pri čemer sta ključni besedi vseh dejavnosti in pobud postali solidarnost in zavezanost, začenši z nagrado EESO za solidarnost civilne družbe. Kot je dejala podpredsednica: „Nič ne bo več tako kot pred pandemijo. Vendar smo dolžni ukrepati, da bo Evropa postala močnejša. Evropski državljani in državljanke od nas to zahtevajo.“

Dessine-moi… (Nariši mi ...)

Rubrika „Dessine-moi...“ (Nariši mi ....) se izteka. Objavljamo še zadnje članke iz bogate palete pričevanj, ki nas spremljajo vse od začetka pandemije. Iskrene izpovedi o tem obdobju neprostovoljne osamitve nas s svojo ganljivostjo spodbujajo, da iščemo lepoto v drugih ter se bolj zavedamo smisla življenja in tega, kako pomembno je izkoristiti vsak trenutek v času in prostoru.

Razpoložljivi jeziki:

Uvodnik

V dobi vse hitrejših preobrazb smo lahko spoznali, kako krhki so lahko naša demokracija, naše družbe in naš planet. 

Ko sem aprila 2018 prevzel funkcijo predsednika, me je vodila misel, da moramo znova odkriti humanistični duh renesanse in z njim pospešiti naš napredek na poti do trajnostne Evrope. Glede na brexit in evropske volitve mi je bilo jasno, da mora imeti civilna družba ključno vlogo pri prehodu gospodarstva na bolj trajnostne in pametne vzorce.

Ta mesec se moj mandat izteka in lahko rečem, da je Evropa znova pokazala svojo odpornost. Nacionalisti in evroskeptiki so bili na volitvah v Evropski parlament premagani; pandemija COVID-19 je zadala hud udarec njihovi lažnim trditvam. EU je sprejela ukrepe, kakršnih še ni bilo. V nekaj mesecih je podrla tabuje, za katere se je zdelo, da jih ni mogoče omajati, zaščitila je svoje državljane in skupnosti ter vlaga v močno strategijo za prihodnost, ki je deležna doslej največjega soglasja.

Koledar dogodkov

6. in 7. oktober 2020, Bruselj, Belgija
Dnevi dobrodošlice (Welcome days) za nove člane EESO

27., 28. in 29. oktober 2020, Bruselj, Belgija
Prenova mandata – plenarno zasedanje EESO

Karolina Dreszer-Smalec: „Koronavirus: kaj smo se naučili“

Marca 2020 smo se začeli zavedati, da pandemija COVID-19 ni le zdravstvena kriza, temveč vpliva na številne vidike našega življenja. Tudi združenja in aktivisti smo videli, da se bomo pri našem običajnem delu soočali z novimi izzivi. Izkazalo se je, da je položaj celo slabši od pričakovanega.

Martin Siecker: Vedno glej na svetlo plat življenja

Bi lahko predstavil svoje mnenje, analizo in občutke o tem, kako doživljam krizo zaradi korone, in se omejil na 2000 znakov? To ni veliko za nekaj tako izrednega, kar se pojavi enkrat na stoletje. Moje misli so vsekakor zelo osebne in kaotične.

Jože Smole: "Iz krize prišli skupaj in močnejši"

Soočili smo se s stanjem, kakršnega še nismo doživeli. Virus je prišel nenadno in se je zelo hitro širil, kar je vodilo v popolno karanteno celotne države. Ker se s tako situacijo do zdaj še nismo srečali, nismo imeli izkušenj, kako se najučinkoviteje s tem spopasti.

Janusz Pietkiewicz: Storitve splošnega pomena in pandemija

Ob prehodu iz februarja v marec smo se med študijami in razpravami kot vsako leto pridružili našim bolgarskim prijateljem pri veselem praznovanju običaja martenica. Nadeli smo si tanke zapestnice iz prepletenih rdečih in belih vrvic in za srečo dobili v dar male volnene lutke.

Giulia Barbucci: Glas sindikatov je bil v teh mesecih še glasnejši kot prej

11. marec: vrnem se v Rim, domov. Ozračje je težko, tesnobno. Na severu Italije že štejejo mrtve. Hči Ilaria se je vrnila iz Milana, kjer študira, najstarejša hčerka Miriam, ki živi in dela v Barceloni, pa je zelo zaskrbljena.

Dilyana Slavova: COVID-19 me je naučil, da ne zavlačujem z življenjskimi projekti

Zaradi pandemije so meje v Evropi spet postale vidne, včasih celo znotraj držav. Lahko bi mislili, da se je zato obseg nadnacionalnega sodelovanja med regijami in mesti zmanjšal. Vendar se je pravzaprav zgodilo nasprotno.

Claudine Otto: Na evropski ravni je treba zagotoviti večjo neodvisnost od globalizacije

Po razglasitvi omejitve gibanja so se ulice izpraznile. Najbolj je občutiti molk. Konec je dirk v službo, potovanj v tujino na dvourni sestanek, mestnega vrveža, avtobusa, ki zamuja...

Renate Heinisch: Skupaj nad osamljenost

Kot farmacevtka sem se v tem času korone intenzivno posvetila vprašanju medicine spola. Pri COVID so razlike med spoloma izrazite ravno na področju duševnega zdravja.

Med bolniki na intenzivni negi in med mrtvimi je več moških kot žensk, zlasti med mladimi.

Laure Batut: Strah, odpornost in potem?

Najprej sta prišla strah in osuplost

Resničen strah. Strah, ki je ohromil vse. Strah ki nas je zajel ob večernem zloveščem preštevanju mrtvih, da smo trepetali za naše bližnje, mlajše, starejše in najbolj ranljive. Strah, ki nas opominja, da se nad nami prežeče razprostirajo temačne sence.

Bente Sorgenfrey: osredotočila sem se na stvari, ki so mi v življenju najpomembnejše

Ko je na Danskem 11. marca izbruhnila koronavirusna kriza, sem s sodelavci veliko truda vložila v to, da je prekinitev delovanja naših članov potekala brez zapletov. Številni zaposleni so morali delati od doma, spet drugi pa so v stresnih razmerah delali v bolnišnicah, domovih za nego in storitvenem sektorju, ki so ves čas krize delovali brez predaha. Potrebni so bili jasni odgovori in tesno sodelovanje s sodelavci. 

Arnaud Schwartz: Zdravstvena, okoljska, socialna in gospodarska kriza: sodelujmo v prizadevanjih za svet, v katerem je vredno živeti

Za odmik od nacionalističnega zapiranja in avtoritarnih teženj je odločilnega pomena sodelovanje na evropski ravni. Skupna prizadevanja držav so nujna, če naj bi ustavili širjenje virusa in odpravili vzroke zanj ter njegove posledice, saj tudi prihodnje pandemije, tako kot onesnaževanje, podnebne spremembe in slabšanje biotske raznovrstnosti, ne poznajo meja.

Novice EESO

Isabel Caño Aguilar, podpredsednica, pristojna za komuniciranje: Samo na svidenje je

Za vse napoči pravi čas. Zdaj je čas, da si rečemo na svidenje. Skupaj smo preživeli dve leti in pol: od aprila 2018 sem imela čast, da sem lahko na strani Milene Angelove, podpredsednice, pristojne za proračun, opravljala funkcijo podpredsednice, pristojne za komuniciranje.

Podpredsednica, pristojna za proračun, Milena Angelova: Izbor najboljšega načina delovanja

Evropska unija preživlja razgibane čase in odločilne trenutke. Ti zahtevajo usklajena prizadevanja in sinergijo vseh institucij, vseh deležnikov in vseh evropskih državljanov, da bi našli pravo strategijo, s katero bi Unija uspešno obvladala vse izzive in nastopila kot močan svetovni akter.

Umetna inteligenca: v zakonodaji EU bi bilo treba določiti varne meje za zelo tvegane aplikacije

Biometrično prepoznavanje za sledenje, nadzorovanje in odkrivanje čustev ne bi smelo biti dovoljeno v evropskem pristopu k umetni inteligenci, osredotočeni na človeka, je napisal EESO v mnenju o beli knjigi Evropske komisije o umetni inteligenci, ki ga je sprejel na julijskem plenarnem zasedanju.

V strategiji EU za enakost spolov je treba obravnavati škodljive posledice krize zaradi COVID-19 za ženske

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva Evropsko komisijo, naj se čim prej loti izvajanja svoje nove strategije za enakost spolov skupaj z odpravljanjem škodljivega učinka pandemije COVID-19 na enakost spolov, saj so se socialne in ekonomske razlike med spoloma še poglobile, povečalo se je nasilje nad ženskami, prav tako pa tudi različne oblike diskriminacije proti njim.

Uresničitev podnebne nevtralnosti bo močno odvisna od sposobnosti EU, da v prizadevanja vključi državljane

Uresničitev podnebne nevtralnosti bo močno odvisna od sposobnosti EU, da v prizadevanja vključi državljane. Reševanje podnebnih in okoljskih izzivov je postalo glavna prednostna naloga EU. Ker podnebne spremembe preraščajo v podnebno krizo, mora EU sprejeti temeljne spremembe za spodbujanje ekonomije blaginje.

EESO se zavzema za izmenjavo podatkov o digitalnem in sodelovalnem gospodarstvu

EESO poziva države članice EU, naj se na evropski in mednarodni ravni bolj usklajujejo v davčnih zadevah, povezanih z digitalnim in sodelovalnim gospodarstvom. S tesnejšim usklajevanjem davčnih politik, ki se nanašajo na novi gospodarski sektor, ter pripravo instrumentov in delujočih rešitev bi lahko izboljšali izpolnjevanje davčnih obveznosti, zagotovili lojalno konkurenco in v celoti izkoristili potencial tega novega sektorja.

EESO podpira evropsko leto železnic 2021

Železnice bi morale v prihodnosti imeti pomembno vlogo pri mobilnosti v EU in postati osrednja oblika prevoza. Zato EESO z zadovoljstvom podpira predlog Evropske komisije, da se leto 2021 razglasi za leto železnic.

EESO poudarja ključno vlogo trgovine pri spodbujanju trajnostnega okrevanja gospodarstva po krizi zaradi COVID-19

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na julijskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje o zadnjem letnem poročilu Evropske komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini, ki se nanaša na leto 2018. V njem poudarja, da bo trgovina „ključno prispevala k spodbujanju trajnostnega okrevanja gospodarstva, imela pa bo tudi ključno vlogo pri omogočanju podjetjem, da ponovno vzpostavijo prekinjene vrednostne verige in jih reorganizirajo“. Hkrati obžaluje, da poročilo o izvajanju „praktično ne zajema“ dela, ki ga civilna družba opravlja na področju spremljanja.

Koronavirusna kriza: EESO meni, da bi morala podjetja v EU ponovno premisliti o svojem poslovnem modelu

Način poslovanja v Evropi in po svetu je treba spremeniti, vendar bi morali dolgoročni cilji EU glede trajnostne gospodarske rasti kljub krizi zaradi COVID-19 ostati temelj naše prihodnosti.

Zaradi nenehnih sprememb je ogroženo dokončanje vseevropskega prometnega omrežja

Nenehno spreminjanje političnih prednostnih nalog držav članic EU je glavna ovira za pravočasno dokončanje projektov vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Pojavljajo se dvomi, ali bo jedrno omrežje možno dokončati do leta 2030.

Globalno segrevanje: EESO poziva k novim davčnim ukrepom za zmanjšanje količine CO2

Novi davki in dodatni ukrepi v zvezi z emisijami CO2 bodo v pomoč, vendar ne bodo zadostovali, saj se bo globalno segrevanje verjetno nadaljevalo, razen če bo mogoče že izpuščeni CO2 odstraniti iz ozračja.

Globalizacija brez regulacije vodi v vse večjo neenakost, meni EESO

Spodbujanje konkurenčnosti, inovacij in ustvarjanja delovnih mest bi moralo imeti prednostni pomen v okviru globalnega regulativnega sodelovanja prek prenovljenega sistema večstranskega trgovanja, je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudaril v mnenju, ki sta ga pripravila Georgi Stoev in Thomas Student, sprejeto pa je bilo na julijskem plenarnem zasedanju EESO.

Novice skupin

EESO poziva k izboljšanju zaščitnih klavzul za kmetijstvo v trgovinskih sporazumih

Pripravila skupina delodajalcev v EESO

Julijsko plenarno zasedanje je bilo priložnost za sprejetje mnenja na lastno pobudo o uvedbi zaščitnih ukrepov za kmetijske proizvode v trgovinskih sporazumih EU.

Kako bi se odzvalo gospodarstvo, če bi po vsej Evropi zagotovili skupne minimalne standarde za primer brezposelnosti?

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Zaradi sedanje pandemije koronavirusne bolezni je grožnja krize prerasla v globoko gospodarsko recesijo z največjim padcem BDP v času miru v zadnjem stoletju in z milijoni ljudi, ki so ostali brez zaposlitve ali so primorani opravljati delo s skrajšanim delovnim časom. Kljub temu, da so naši socialni sistemi odigrali pomembno vlogo pri blaženju večine posledic, so bili v splošnem na pandemijo enako slabo pripravljeni kot naši zdravstveni sistemi, saj so bili zaradi varčevalnih ukrepov po krizi leta 2008 močno oslabljeni.

Objavljena študija o iskanju novega soglasja o vrednotah evropske civilne družbe in njihovi oceni, ki jo je naročila skupina Raznolikost Evrope v EESO

Pripravila skupina EESO Raznolikost Evrope

Ali organizacije civilne družbe v Franciji, Nemčiji, Italiji, Grčiji, na Madžarskem in na Poljskem na enak način razumejo vrednote, kot so demokracija, pravna država in solidarnost?

Po izsledkih nedavno objavljene študije o iskanju novega soglasja o vrednotah evropske civilne družbe in njihovi oceni, ki jo je po naročilu skupine Raznolikost Evrope za EESO pripravil Evropski politični center (EPC), organizacije civilne družbe v državah, zajetih v raziskavo, te vrednote večinoma opredeljujejo na enak način, res pa so v razumevanju solidarnosti večje razlike kot pri razumevanju demokracije in pravne države.