Za odpravo revščine otrok v Evropi je potreben pristop, ki bo zajemal vso družbo

Komisija v svojih najnovejših pobudah o pravicah otrok poziva evropske in nacionalne snovalce politik, naj si prizadevajo za skupno dobro vseh otrok v EU. Pobudi, ki ju EESO pozdravlja, vsebujeta ambiciozen in odločen pristop k zagotavljanju, da noben otrok ne bo diskriminiran.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je podprl strategijo EU o otrokovih pravicah in predlog priporočila Sveta, s katerim se vzpostavlja pravno zavezujoče evropsko jamstvo za otroke. EESO meni, da bo izvajanje teh pobud podprlo prizadevanja na evropski in nacionalni ravni za spodbujanje dobrobiti in zmanjšanje revščine otrok.

EESO je v mnenju o evropskem jamstvu za otroke, sprejetem na julijskem plenarnem zasedanju, poudaril, da boj proti revščini, diskriminaciji, prikrajšanosti in družbeni izključenosti otrok zahteva usklajen evropski pristop, ki bo zajemal vso družbo in s katerim se bo zagotovilo, da se bodo pravice otrok vključile v različne politike, ki bodo spodbudno in dolgoročno vplivale na zdravje in dobro počutje otrok.

„Enemu od štirih otrok v EU med odraščanjem grozi revščina. To je nesprejemljivo. Potrebujemo trdne politike in pravne okvire, s katerim bi prekinili pogosto medgeneracijski krog prikrajšanosti in spremenili ta trend. Zastaviti si moramo ambiciozen cilj, s katerim bomo odpravili revščino vseh otrok do leta 2030, ne zgolj petih milijonov otrok, kar je trenutni cilj v okviru evropskega stebra socialnih pravic,“ je povedala poročevalka za mnenje Kinga Joó.

„Otrokom morajo nameniti pozornost vsi družbeni sloji. Krepitev njihovih pravic bi morala biti prednostna naloga EU. Zato potrebujemo vključujočo, horizontalno in presečno strategijo, resnično pravično politiko, da bo zagotovili enake možnosti in vključevanje za vse otroke, ne glede na njihove življenjske okoliščine,“ je povedala soporočevalka Maria del Carmen Barrera Chamorro.

Po podatkih Eurostata je bilo leta 2019 18 milijonov oziroma 22,2 % otrok v EU izpostavljenih tveganju revščine in socialne izključenosti. Tudi digitalna in energetska revščina ogrožata otroke in bi ju bilo treba po mnenju EESO prav tako obravnavati v okviru jamstva za otroke. V povprečju 5,4 % šoloobveznih otrok v Evropi živi v gospodinjstvu brez računalnika ali internetne povezave. Približno 25 % Evropejcev živi v energetsko revnih gospodinjstvih, kar tudi vpliva na kakovost življenja in zdravje otrok.

EESO priporoča vsem državam članicam, naj najmanj 5 % sredstev iz ESS+ namenijo ukrepom za reševanje otrok iz revščine. V skladu z novo uredbo bodo morale le države članice EU, v katerih povprečni delež otrok, ki živijo v revščini, presega povprečje EU 23,4 %, ta delež sredstev iz sklada ESS+ nameniti odpravljanju revščine otrok. To je doslej storilo le 11 držav. (ll)