Skip to main content
Newsletter Info

EESO info

European Economic and Social Committee A bridge between Europe and organised civil society

SEPTEMBER 2021 | SL

GENERATE NEWSLETTER PDF

Razpoložljivi jeziki:

  • BG
  • CS
  • DA
  • DE
  • EL
  • EN
  • ES
  • ET
  • FI
  • FR
  • GA
  • HR
  • HU
  • IT
  • LT
  • LV
  • MT
  • NL
  • PL
  • PT
  • RO
  • SK
  • SL
  • SV
Uvodnik

Vsi lahko prispevamo k spremembam

Dragi bralci!

September, veliko bolj kot januar, doživljam kot novo leto. September zaznamuje konec poletnih počitnic in vrnitev v delovni vsakdan, na sestanke in službene poti, v šolo. Letos to občutim še bolj kot običajno. Stopnje precepljenosti nam dajejo upanje, da se bomo lahko spet gibali po naših regijah in naši celini. Novi vedenjski vzorci nam skupaj s higienskimi praksami omogočajo nov začetek.

Read more in all languages

Dragi bralci!

September, veliko bolj kot januar, doživljam kot novo leto. September zaznamuje konec poletnih počitnic in vrnitev v delovni vsakdan, na sestanke in službene poti, v šolo. Letos to občutim še bolj kot običajno. Stopnje precepljenosti nam dajejo upanje, da se bomo lahko spet gibali po naših regijah in naši celini. Novi vedenjski vzorci nam skupaj s higienskimi praksami omogočajo nov začetek.

Čeprav bo naslednji mesec preteklo že prvo leto v tem novem mandatu EESO, bodo številni člani ta ali naslednji mesec našo stavbo v Bruslju obiskali prvič.

To nas navdaja s pričakovanji in navdihuje za nove priložnosti. Civilna družba mora okrepiti svoj glas in biti jasno slišana. EESO lahko na tem področju še naprej prispeva k spremembam.

Zaradi pandemije smo se soočili s težavnimi 18 meseci. V številnih delih Evrope smo bili poleti priča opustošenju, ki je neposredna posledica podnebnih sprememb. Izjemno hude poplave so povzročile tragično izgubo življenj (210 mrtvih, večinoma v Nemčiji) in ogromne motnje v življenju ljudi. Poplave so terjale življenja in povzročile škodo tudi v Belgiji, Luksemburgu, na Nizozemskem in v Švici.

Italija in zlasti Grčija sta se soočali s požari v naravi, ki so bili posledica sušnih razmer. V Grčiji so bile zabeležene izredne temperature do 47 °C. Podobe poplavljenih evropskih območij in drugih, na katerih divjajo požari, nas opozarjajo, da moramo pri soočanju z izzivi nujno ukrepati skupaj. Grkom so v znak močne solidarnosti naglo ponudili pomoč gasilci iz Nemčije, Poljske, Romunije in drugih držav.

Pred nami so dela polni meseci. Na konferenci o prihodnosti Evrope si bodo vsi naši člani prizadevali za to, da bodo slišani vsi glasovi. Kot nas opominja slogan „Prihodnost je v vaših rokah“, lahko le z dejavno udeležbo oblikujemo prihodnost, ki jo potrebujemo.

V želji po uresničitvi tega se veselim dogodka, namenjenega povezovanju EU, ki ga bomo novembra organizirali v Lizboni. To je pobuda EESO za spodbujanje naše dejavne mreže akterjev civilne družbe po vsej Evropi. Običajno se na dogodku zbere 120 udeležencev, med njimi predstavniki za komuniciranje iz mrež civilne družbe, člani komisije za komuniciranje (COCOM), novinarji in predstavniki drugih institucij. Z veseljem vas želim spomniti tudi na našo nagrado za civilno družbo. Ta bo letos podeljena tistim, ki so dejavni na področju podnebnih ukrepov.

Vsi lahko prispevamo k spremembam. Čim bolje izkoristimo priložnosti za sodelovanje in poskrbimo, da bomo dejavni in učinkoviti.

Cillian Lohan

podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje

Koledar dogodkov

20. september 2021, Bruselj

Prostovoljci – državljani gradijo prihodnost Evrope

22. in 23. september 2012, Bruselj

Plenarno zasedanje EESO

30. september in 1. oktober 2021, Severna Makedonija

8. forum civilne družbe Zahodnega Balkana

1. oktober 2021, Bruselj

30 let zastopanja interesov evropskih potrošnikov

„Vprašanje za ...“

V naši rubriki „Vprašanje za ...“ prosimo člane EESO, da odgovorijo na aktualno vprašanje, ki se nam zdi še posebej pomembno.

Za septembrsko izdajo smo prosili Alaina Coheurja, predsednika strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo (INT), da nam predstavi svoja razmišljanja o izzivih industrijske strategije.

 

 

Read more in all languages

V naši rubriki „Vprašanje za ...“ prosimo člane EESO, da odgovorijo na aktualno vprašanje, ki se nam zdi še posebej pomembno.

Za septembrsko izdajo smo prosili Alaina Coheurja, predsednika strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo (INT), da nam predstavi svoja razmišljanja o izzivih industrijske strategije.

Vprašanje za Alaina Coheurja, predsednika strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo (INT):

„Evropska komisija je maja 2021 predstavila sporočilo Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope. V njem se osredotoča na delovanje notranjega trga v okoliščinah, povezanih s pandemijo. Katere so najpomembnejše naloge, ki jih EESO namerava prevzeti v okviru te strategije, ki vključuje izkušnje, pridobljene med zdravstveno krizo, in upošteva njen vpliv na gospodarstvo in industrijo. Kaj pričakujete od civilne družbe pri izvajanju načel industrijske strategije?“

Zelena industrijska strategija kot temelj evropskega zelenega dogovora

Nova industrijska strategija, predstavljena v dokumentu Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021) 350 final), ki je bil objavljen 5. maja, je nedvomno eden glavnih izzivov za EU. Države članice lahko sedanjo krizo premagajo samo tako, da ravnajo usklajeno in pri tem nikogar ne zapostavijo, podjetjem pa povrnejo zmožnost ustvarjanja dodane vrednosti, vlaganja v trajnostno prihodnost in ohranjanja/ustvarjanja kakovostnih delovnih mest.

Read more in all languages

Nova industrijska strategija, predstavljena v dokumentu Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021) 350 final), ki je bil objavljen 5. maja, je nedvomno eden glavnih izzivov za EU. Države članice lahko sedanjo krizo premagajo samo tako, da ravnajo usklajeno in pri tem nikogar ne zapostavijo, podjetjem pa povrnejo zmožnost ustvarjanja dodane vrednosti, vlaganja v trajnostno prihodnost in ohranjanja/ustvarjanja kakovostnih delovnih mest.

V EESO smo na pobudo strokovne skupine INT in ob podpori vseh predsednikov strokovnih skupin skupaj pripravili vrsto spletnih seminarjev, posvečenih temam, ki se nanašajo na industrijsko strategijo in so povezane s pristojnostmi posameznih strokovnih skupin.

Komisija CCMI je 13. julija organizirala prvi spletni seminar na temo Pomen kritičnih surovin za oblikovanje močne industrijske baze. Naslednji spletni seminar bo 15. septembra, organizirala pa ga bo strokovna skupina INT na temo Industrijska strategija EU – kateri kazalniki za spremljanje napredka. Prihodnji spletni seminarji bodo organizirani: 

• 18. oktobra 2021 – spletni seminar strokovne skupine ECO: Usmerjanje finančnih sredstev v naložbe v skladu z okoljskimi in socialnimi merili ter merili upravljanja;

• 26. novembra 2021 – spletni seminar strokovne skupine SOC: Pravičen prehod za delavce v evropski industriji za odpravo neenakosti in diskriminacije ter povečanje možnosti za poklicno prekvalifikacijo in izpopolnjevanje;

• 10. decembra 2021 – spletni seminar komisije NAT: Strategija od vil do vilic: uskladitev živilske industrije s cilji podnebne nevtralnosti iz evropskega zelenega dogovora in cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov;

• januarja 2022 – spletni seminar strokovne skupine TEN: Viri čiste energije za prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo;

• februarja 2022 – spletni seminar strokovne skupine REX: Trajnostne dobavne verige in vprašanje selitve proizvodnje nazaj.

Ta sklop dogodkov se bo zaključil marca 2022 s konferenco na visoki ravni z naslovom Trajnostna prihodnost za evropsko industrijo. Organizirali jo bomo skupaj z Evropsko komisijo, udeležili pa se je bodo podpredsednica Komisije Margrethe Vestager in komisar Thierry Breton ter prihodnje francosko predsedstvo.

Izzivi nove strategije so številni, vendar želim poudariti naslednje ključne vidike:

Nujno je preiti na ogljično nevtralno gospodarstvo in obrniti sedanjo krivuljo izginjanja biotske raznovrstnosti. Brez zelene industrijske strategije kot temelja evropskega zelenega dogovora Evropski uniji ne bo uspelo ustvariti ogljično nevtralnega gospodarstva v zgolj eni generaciji.

Nova industrijska strategija mora zagotoviti ustrezno ravnovesje med podporo evropskim podjetjem, spoštovanjem našega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter ustvarjanjem spodbud za potrošnike, da se izvede premik potrošnje k trajnostnemu blagu in storitvam.

Krožno gospodarstvo je bistveno za oblikovanje prihodnjega gospodarskega modela Evrope. Preučiti mora izvedljive in stroškovno učinkovite alternative fosilnim gorivom ter dati večjo težo decentraliziranim in zadružnim rešitvam za čisto energijo.

Industrijsko politiko mora spremljati trdna trgovinska in zunanja politika, pri kateri je treba prav tako oblikovati strategije za varen dostop do surovin. Poleg tega je treba posebno pozornost nameniti zdravstvenemu sektorju.

Nadaljnji obstoj Evropske industrije je odvisen od digitalizacije. Naložbe v sektorje IKT, kot so podatkovno gospodarstvo, internet stvari, računalništvo v oblaku, umetna inteligenca in najsodobnejša proizvodnja, morajo doseči vse regije in države članice.

Sedanja kriza bo najverjetneje najbolj prizadela mala in srednja podjetja. Pomagati jim je treba, da bodo razvila nove gospodarske modele in privabila usposobljeno delovno silo, na primer z uvedbo delniških opcij za zaposlene.

Alain Coheur

predsednik strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

New publications

Posebni gost

Vsak mesec vas vabimo, da spoznate osebnost, ki s svojim delom in predanostjo daje navdih drugim.

Septembra je bil naš gost Sébastien Maillard, direktor fundacije Jacques Delors v Parizu. Z nami je delil svoje razumevanje koncepta „evropske pripadnosti“, ki je zlasti pomemben sedaj, v času razprave o prihodnosti Evrope, katere vrhunec bo francosko predsedovanje v prvi polovici leta 2022.

Read more in all languages

Vsak mesec vas vabimo, da spoznate osebnost, ki s svojim delom in predanostjo daje navdih drugim.

Septembra je bil naš gost Sébastien Maillard, direktor fundacije Jacques Delors v Parizu. Z nami je delil svoje razumevanje koncepta „evropske pripadnosti“, ki je zlasti pomemben sedaj, v času razprave o prihodnosti Evrope, katere vrhunec bo francosko predsedovanje v prvi polovici leta 2022.

Sébastien Maillard je direktor inštituta Jacques Delors v Parizu. Ta možganski trust, ki šteje 20 zaposlenih, skupaj s partnerji v Berlinu in Bruslju analizira evropska vprašanja in oblikuje operativne zamisli za spodbujanje evropskega povezovanja v več ključnih sektorjih. V njegovem sklopu je akademija Notre Europe (Naša Evropa), ki krepi ozaveščenost o evropskih vprašanjih med mladimi, starimi od 18 do 30 let.

Sébastien Maillard je – preden se je pridružil možganskemu trustu, ki ga je ustanovil nekdanji predsednik Evropske komisije Jacques Delors – kariero začel kot novinar častnika La Croix, Bil je dopisnik iz Bruslja (2007-2010) in Rima (2013-2016), sourednik uredništva za zunanje zadeve, leta 2017 pa je pokrival predsedniško kampanjo Emmanuela Macrona. Kot strokovnjak za evropske zadeve je poučeval na univerzah Sciences Po v Parizu in Boston College ter sodeloval s časopisi TheWorldPost, The German Times in drugimi. Je član več evropskih organizacij (Evropsko gibanje, Hiša Roberta Schumana, Evropska hiša). Je tudi avtor dela Qu’avons-nous fait de l’Europe? (predgovor Jacquesa Delorsa, 2013) in zbirke intervjujev z Enricom Letto Faire l’Europe dans un monde de brute (2017). Ta je bila leta 2019 natiskana v žepni izdaji in prevedena v več jezikov. (ehp)

Sébastien Maillard: Ali ste rekli „pripadnost“?

„Pripadnost“ je zadnja od treh ključnih besed, ki jih je napovedalo francosko predsedstvo Sveta EU, vendar tista, ki zbuja največ začudenja. Za kaj gre? Gre za tisti nedoločljiv občutek, zaradi katerega se imate za Evropejca, za zavedanje, da ste s te celine, da ji torej pripadate. Tega ni mogoče ne ukazati ne kupiti. Območja v Franciji, ki so prejela veliko subvencij „iz Bruslja“, niso nujno najbolj navdušena nad Evropo. Vendar je treba ta občutek, pri katerem gre tako za posameznika kot za skupnost, spodbuditi, negovati in mu omogočiti, da dozori.

Read more in all languages

„Pripadnost“ je zadnja od treh ključnih besed, ki jih je napovedalo francosko predsedstvo Sveta EU, vendar tista, ki zbuja največ začudenja. Za kaj gre? Gre za tisti nedoločljiv občutek, zaradi katerega se imate za Evropejca, za zavedanje, da ste s te celine, da ji torej pripadate. Tega ni mogoče ne ukazati ne kupiti. Območja v Franciji, ki so prejela veliko subvencij „iz Bruslja“, niso nujno najbolj navdušena nad Evropo. Vendar je treba ta občutek, pri katerem gre tako za posameznika kot za skupnost, spodbuditi, negovati in mu omogočiti, da dozori.

Kako? Evropsko pripadnost je mogoče razumeti na tri načine. Najbolj očiten, vendar pogosto pozabljen del pomena pripadnosti se – če si upamo povedati – nanaša na civilizacijo. Če ste to poletje lahko potovali, ste to morda občutili. Na ulicah Rima, Prage, Lizbone in Aten, na mestnih trgih, v stolnicah, pred kavarnami ali opero: občutek domačnosti, ki presega raznolikost slogov in jezikov. Te sledi kolektivnega spomina presegajo svoj nacionalni okvir in se pridružujejo našemu. Brez kakšne izravnave, združevanja ali standardizacije. Brez kakšnega zmanjševanja nacionalne oziroma regionalne navezanosti, ki se razvijata po svoje. Biti Evropejec preprosto pomeni, da se v teh mestih ne počutiš kot izgnanec – vsekakor manj kot na drugih celinah. Zato bi morala biti evropska razsežnost del šolskih programov.

Pripadnost pa je tudi vprašanje državljanstva: da se resnično imaš za evropskega državljana, in to ne samo v času evropskih volitev. Gre za to, da zmoremo priznati demokratično legitimnost evropske direktive, ki je bila sprejeta z glasovanjem, in je ne dojemamo kot „diktat, ki ga vsiljuje Bruselj“; da evro uporabljamo kot svojo valuto in ne kot valuto, ki prihaja od drugod. Širše gledano gre za občutek, da pripadamo Evropski uniji in ne le njeni državi članici. V praksi ta oblika pripadnosti temelji predvsem na tem, kako nas mediji obveščajo o evropskih zadevah. Ali imajo evropski komisarji, poslanci Evropskega parlamenta – in člani EESO – svoje mesto v našem političnem življenju ali jih v njem ni mogoče zaslediti?

Tretji način pripadnosti Evropi pa je občutek, da je tvoja usoda povezana z usodo tvojih sosedov, da imamo isto vizijo prihodnosti in iste ideale. Tu se v celoti odraža pomen izraza „ustvarjati Evropo“. Iz leta v leto gradimo Evropo tako, da ji pripisujemo velik namen: najprej je šlo za utrjevanje miru in enotnosti, danes se želimo uveljaviti v odnosu do ostalega sveta, boriti proti segrevanju podnebja ter ohranjati demokracijo pred avtoritarizmom. Skratka, ne počutimo se Evropejci samo zato, ker občudujemo stare zidove in spoštujemo iste standarde – deliti moramo tudi iste vrednote in geopolitične interese.

Vse prepogosto so ti trije vidiki pripadnosti povsem ločeni drug od drugega. Prvi se osredotoča na preteklost, drugi na sedanjost, tretji pa na prihodnost. Prvi je blizu zgodovinarjem in umetnikom, drugi ekonomistom in pravnikom, tretji pa filozofom in strategom. Izziv uresničevanja občutka pripadnosti je te tri vidike povezati, ne pa jih postavljati v nasprotje. Ali bolje: najti njihovo prepletenost. Z „ustvarjanjem Evrope“ se ne bi ukvarjali, če Evropa ne bi že obstajala kot civilizacija in če ne bi bilo EU kot možnosti za njeno nastopanje v svetu. Izziv pri doseganju občutka evropske pripadnosti je ravno povezovanje teh treh razsežnosti in njihova uskladitev. Za to bo potrebno veliko več kot eno šestmesečno predsedovanje.

Sébastien Maillard

direktor Inštituta Jacques Delors, Pariz

Herman van Rompuy: Le vieux poète parle doucement

Nous avons le plaisir de poursuivre la publication de la série de haïkus, sous le titre commun "Le vieux poète parle doucement", que nous a offerts leur auteur, Herman van Rompuy, ancien président du Conseil européen.

Read more in all languages

Nous avons le plaisir de poursuivre la publication de la série de haïkus, sous le titre commun "Le vieux poète parle doucement", que nous a offerts leur auteur, Herman van Rompuy, ancien président du Conseil européen.

 

Chant et chuchotements

Entendre les oreilles ouvertes

Le monde est loin

***

Lire lentement au bord de mer

Les vagues meurent tout près

De longs soupirs

***

Les arbres et la mer

Donnent vie au vent

Souffle et rage

Herman van Rompuy: The old poet speaks gently

We are delighted to host yet another selection of haikus by Herman van Rompuy, former President of the European Council. 
These haikus were originally written in French.

 

Read more in all languages

We are delighted to host yet another selection of haikus by Herman van Rompuy, former President of the European Council. 
These haikus were originally written in French.

 

Singing and whispering

Hearing with open ears

The world is far away

               ***

Reading slowly by the sea

The waves are dying nearby

Long sighs

             ***

The trees and the sea

Give life to the wind

Blowing and raging

Novice EESO

Vrhunske raziskave umetne inteligence: 18 % svetovno vodilnih raziskovalcev prihaja iz Evrope, a le 10 % jih tam tudi dela

Jayant Narayan iz Svetovnega gospodarskega foruma je ta podatek izpostavil v razpravi o umetni inteligenci na julijskem plenarnem zasedanju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Opozoril je, da bo Evropa ostala konkurenčna, če bo vlagala v srednje- do dolgoročne ukrepe za ustvarjanje spodbudnega okolja za umetno inteligenco.

Read more in all languages

Jayant Narayan iz Svetovnega gospodarskega foruma je ta podatek izpostavil v razpravi o umetni inteligenci na julijskem plenarnem zasedanju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Opozoril je, da bo Evropa ostala konkurenčna, če bo vlagala v srednje- do dolgoročne ukrepe za ustvarjanje spodbudnega okolja za umetno inteligenco.

V okviru zadnjega plenarnega zasedanja EESO pred poletnimi počitnicami je potekala razprava Umetna inteligenca in resnične vrednote: naša digitalna prihodnost z Jayantom Narayanom, vodjo globalnega zavezništva Svetovnega gospodarskega foruma za umetno inteligenco (Global AI Action Alliance).

Jayant Narayan je v zvezi z izzivi za MSP, ki nameravajo uvajati umetno inteligenco, poudaril, da se sicer pojavljajo nove rešitve, kot je brezkodna umetna inteligenca, ki podjetjem in posameznikom omogoča, razvijati rešitve z umetno inteligenco, ne da bi za to morali plačevati popolno usposobljene podatkovne znanstvenike, vendar to ni čudežna rešitev. Poleg tega je potrebno srednje- do dolgoročno spodbujanje MSP pri razvoju potrebnih lokalnih, internih zmogljivosti za uvajanje umetne inteligence. Tukaj stopijo v ospredje pomembni ključni vidiki, kot so znanja in spretnosti, ki pa jih na področju umetne inteligence in podatkovne znanosti ni mogoče razviti čez noč. V tem procesu imata bistveno vlogo financiranje in podpiranje inovacij.

Na vprašanje, zakaj Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko, je Narayan odgovoril, da za to obstaja več vzrokov, med glavnimi pa sta bila podpora in financiranje s strani vlade, in sicer tako pri vzponu Silicijeve doline kot pri nedavnem aktu o inovacijah in konkurenci (U.S. Innovation and Competition Act), ki so ga podprle vse stranke in s katerim je bilo tehnologiji in inovacijam namenjenih 250 milijard USD.

„Takšno financiranje ustvari trg, na katerem se bo znašla tudi večina vaših vrhunskih raziskovalcev in podatkovnih znanstvenikov. To pa ni kratkoročni pristop, temveč prej srednje- do dolgoročni vidik oblikovanja okolja, pri katerem ne gre le za ustvarjanje vrednosti na kraju samem, temveč prevzemanje vodilne vloge.“ Omenil je nedavne študije, v katerih je bilo ugotovljeno, da 18 % svetovno vodilnih znanstvenikov na področju umetne inteligence prihaja iz Evrope, a le 10 % jih dejansko dela v Evropi.

Narayan je razpravljal tudi o umetni inteligenci in civilni družbi ter o vprašanju, ali razvoj umetne inteligence resnično služi vsem ali samo interesom nekaterih skupin.

Navedel je študije, ki dokazujejo, da je Amazon od 30 do 40 % svojega nedavnega dohodka ustvaril s priporočili potrošnikom na podlagi umetne inteligence. Poudaril je, da je umetna inteligenca resnično vseprisotna, zato so ključnega pomena zanesljivost, razložljivost, zaupanje in preglednost. Na področju razložljivosti in varnosti je moč opaziti napredek, vendar so za to potrebne najsodobnejše rešitve, ki niso vsem dostopne.

V svetu umetne inteligence ne manjka raznih načel, a veliko vprašanje je, ali se resnično uporabljajo v praksi in ali se pri tem ščitijo interesi civilne družbe. Narayan meni, da je treba izvajanje teh načel spodbuditi s kombinacijo javnih regulativnih ukrepov in panožnih smernic. Dialog med panogo in regulativnimi organi bo omogočil razvoj in podjetja morda celo pripravil do tega, da prostovoljno sprejmejo ukrepe.

 

Cillian Lohan, Frans Timmermans, Stefan Rahmstorf and Youth representatives

Srečanje Fransa Timmermansa in evropskih mladinskih vodij v EESO

V mnenju EESO o strukturiranem sodelovanju mladih na področju podnebja in trajnosti v postopku odločanja EU je bil podan predlog o organizaciji okrogle mize za mlade o podnebju in trajnostnosti, ki naj bi jo gostil Odbor v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in mladinskimi organizacijami.

Read more in all languages

V mnenju EESO o strukturiranem sodelovanju mladih na področju podnebja in trajnosti v postopku odločanja EU je bil podan predlog o organizaciji okrogle mize za mlade o podnebju in trajnostnosti, ki naj bi jo gostil Odbor v sodelovanju z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in mladinskimi organizacijami.

Komisija je pozdravila pobudo kot uporabno orodje za krepitev posvetovalne vloge EESO in kot priložnost za mlajšo generacijo, da deli svoja stališča o evropskem zelenem dogovoru. Prvo srečanje z 11 predstavniki mladih je bilo 13. julija 2021, udeležil pa se ga je izvršni podpredsednik Frans Timmermans.

„Po vaši zaslugi se je v našem prebivalstvu okrepil čut za nujno ukrepanje. Vsi moramo trdo delati, ne da bi za to pričakovali lastne koristi, temveč da bi koristili prihodnjim generacijam. Nekateri od vas morda menijo, da ne naredimo dovolj, a prisežem vam, da dajem vse od sebe, in upam, da lahko najdemo skupno izhodišče v boju za nekaj dobrega,“ je poudaril podpredsednik Timmermans.

Predstavniki mladih so podpredsedniku na srečanju predstavili dokument, ki sta ga pripravila združenje organizacij Generation Climate Europe in Evropski mladinski forum in v katerem so navedeni konkretni predlogi za gospodarski sistem EU, tudi glede upravljanja naravnih virov in kazalnikov napredka.

Cillian Lohan, podpredsednik EESO, je v sklepnem govoru dejal: „To je enkratna priložnost za generacijo, da odpravi sistemske neenakosti in se odmakne od netrajnostnih praks. Toda mlade je treba podpreti. Ekosistem aktivizma je treba spodbujati, ga negovati in mu dati prostor na političnem prizorišču EU. Prostori za dialog imajo vrednost le, če jim sledijo dejanja. Čas je za akcijo!“ (mr)

Gospodarstvo, okolje in blaginja ljudi morajo biti v EU po pandemiji COVID-19 tesno povezani

Gospodarska blaginja, skrb za okolje in dobrobit ljudi so lahko in morajo biti tesno povezani. To je bilo glavno sporočilo predsednice EESO Christe Schweng med razpravo na temo Gospodarstvo po pandemiji COVID-19 za vse – na poti do gospodarstva blaginje? Razprava je potekala 7. julija 2021 na plenarnem zasedanju EESO.

Read more in all languages

Gospodarska blaginja, skrb za okolje in dobrobit ljudi so lahko in morajo biti tesno povezani. To je bilo glavno sporočilo predsednice EESO Christe Schweng med razpravo na temo Gospodarstvo po pandemiji COVID-19 za vse – na poti do gospodarstva blaginje? Razprava je potekala 7. julija 2021 na plenarnem zasedanju EESO.

Predsednica Schweng je dejala, da bomo morali v prihodnje gotovo spremljati in ocenjevati širše vidike, kot so tisti, ki so upoštevani v BDP. „Resnično pomembni so vidiki, kot so naše zdravje, naša narava, izobraževanje, naša spodobnost inovacij in naše skupnosti,“ je dejala.

Po njenem mnenju je treba „zasnovo blaginje združiti z možnostjo socialnega napredka v globalnem obsegu“, pri čemer so temelj cilji trajnostnega razvoja do leta 2030. Zavedati se moramo, „da je napočil čas, da si EU prizadeva za obsežno strategijo: EESO je pripravljen podpreti razmislek o temeljih gospodarstva po pandemiji COVID-19, ki koristi vsem in uporablja nove kazalnike gospodarske uspešnosti ter socialnega napredka, s katerimi lahko dobimo celotno sliko blaginje ljudi“.

Peter Schmidt, predsednik strokovne skupine za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje (NAT) ter poročevalec za mnenje EESO o trajnostnem gospodarstvu, kakršnega potrebujemo, pa je poudaril, da gospodarstvo blaginje služi ljudem in da mora EU pandemijo izkoristiti kot priložnost za razmislek o svojih pomanjkljivostih in za pripravo novih predlogov. (mp)

 

Evropa bo imela koristi od dobrega financiranja programa #NextGenerationEU

Dobro delujoča strategija financiranja je ključna pri iskanju sredstev na mednarodnih kapitalskih trgih za okrevanje Evropske unije. EESO v mnenju, ki ga je pripravila Judith Vorbach in je bilo sprejeto na julijskem plenarnem zasedanju, poudarja, da je za nemoteno izvajanje programa NextGenerationEU potrebno ustrezno in trajnostno financiranje ter dobro upravljanje tveganj in nizki stroški izposojanja.

Read more in all languages

Dobro delujoča strategija financiranja je ključna pri iskanju sredstev na mednarodnih kapitalskih trgih za okrevanje Evropske unije. EESO v mnenju, ki ga je pripravila Judith Vorbach in je bilo sprejeto na julijskem plenarnem zasedanju, poudarja, da je za nemoteno izvajanje programa NextGenerationEU potrebno ustrezno in trajnostno financiranje ter dobro upravljanje tveganj in nizki stroški izposojanja.

Med razpravo je Judith Vorbach dejala: „Izposojanje v okviru programa NextGenerationEU morajo spremljati demokratični nadzor, legitimnost in preglednost. Učinkovita strategija financiranja, ki je kombinacija stabilnega in trajnostnega financiranje, trdnega obvladovanja tveganj ter visoke kreditne sposobnosti in nizkih stroškov izposojanja, je v javnem interesu in predvsem v interesu civilne družbe, ki navsezadnje nosi tržna tveganja.“

Po mnenju EESO je dobra novica odločitev Evropske komisije, da okrepi svoje sposobnosti in človeške vire za financiranje NextGenerationEU. Glede na velik javni interes za dobro financiranje je pomembno, da strategijo upravlja neposredno Komisija in da se ne odda zunanjim izvajalcem. EESO poziva k enaki zastopanosti spolov pri zaposlovanju teh oseb

in k vzpostavitvi svetovalnega odbora, v katerem bi bili zastopani Komisija, Evropski parlament, Svet, socialni partnerji in organizirana civilna družba. (mp)

 

Za odpravo revščine otrok v Evropi je potreben pristop, ki bo zajemal vso družbo

Komisija v svojih najnovejših pobudah o pravicah otrok poziva evropske in nacionalne snovalce politik, naj si prizadevajo za skupno dobro vseh otrok v EU. Pobudi, ki ju EESO pozdravlja, vsebujeta ambiciozen in odločen pristop k zagotavljanju, da noben otrok ne bo diskriminiran.

Read more in all languages

Komisija v svojih najnovejših pobudah o pravicah otrok poziva evropske in nacionalne snovalce politik, naj si prizadevajo za skupno dobro vseh otrok v EU. Pobudi, ki ju EESO pozdravlja, vsebujeta ambiciozen in odločen pristop k zagotavljanju, da noben otrok ne bo diskriminiran.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je podprl strategijo EU o otrokovih pravicah in predlog priporočila Sveta, s katerim se vzpostavlja pravno zavezujoče evropsko jamstvo za otroke. EESO meni, da bo izvajanje teh pobud podprlo prizadevanja na evropski in nacionalni ravni za spodbujanje dobrobiti in zmanjšanje revščine otrok.

EESO je v mnenju o evropskem jamstvu za otroke, sprejetem na julijskem plenarnem zasedanju, poudaril, da boj proti revščini, diskriminaciji, prikrajšanosti in družbeni izključenosti otrok zahteva usklajen evropski pristop, ki bo zajemal vso družbo in s katerim se bo zagotovilo, da se bodo pravice otrok vključile v različne politike, ki bodo spodbudno in dolgoročno vplivale na zdravje in dobro počutje otrok.

„Enemu od štirih otrok v EU med odraščanjem grozi revščina. To je nesprejemljivo. Potrebujemo trdne politike in pravne okvire, s katerim bi prekinili pogosto medgeneracijski krog prikrajšanosti in spremenili ta trend. Zastaviti si moramo ambiciozen cilj, s katerim bomo odpravili revščino vseh otrok do leta 2030, ne zgolj petih milijonov otrok, kar je trenutni cilj v okviru evropskega stebra socialnih pravic,“ je povedala poročevalka za mnenje Kinga Joó.

„Otrokom morajo nameniti pozornost vsi družbeni sloji. Krepitev njihovih pravic bi morala biti prednostna naloga EU. Zato potrebujemo vključujočo, horizontalno in presečno strategijo, resnično pravično politiko, da bo zagotovili enake možnosti in vključevanje za vse otroke, ne glede na njihove življenjske okoliščine,“ je povedala soporočevalka Maria del Carmen Barrera Chamorro.

Po podatkih Eurostata je bilo leta 2019 18 milijonov oziroma 22,2 % otrok v EU izpostavljenih tveganju revščine in socialne izključenosti. Tudi digitalna in energetska revščina ogrožata otroke in bi ju bilo treba po mnenju EESO prav tako obravnavati v okviru jamstva za otroke. V povprečju 5,4 % šoloobveznih otrok v Evropi živi v gospodinjstvu brez računalnika ali internetne povezave. Približno 25 % Evropejcev živi v energetsko revnih gospodinjstvih, kar tudi vpliva na kakovost življenja in zdravje otrok.

EESO priporoča vsem državam članicam, naj najmanj 5 % sredstev iz ESS+ namenijo ukrepom za reševanje otrok iz revščine. V skladu z novo uredbo bodo morale le države članice EU, v katerih povprečni delež otrok, ki živijo v revščini, presega povprečje EU 23,4 %, ta delež sredstev iz sklada ESS+ nameniti odpravljanju revščine otrok. To je doslej storilo le 11 držav. (ll)

Gostovanje: EESO poziva k enotnemu območju zaračunavanja v vsej EU

Evropski ekonomsko-socialni odbor je v pred kratkim sprejetem mnenju o predlagani prenovi pravil EU o gostovanju pozval, naj se ljudem v EU, ne glede na to, kje se nahajajo, omogoči uporaba mobilnih telefonov po lokalnih tarifah.

Read more in all languages

Evropski ekonomsko-socialni odbor je v pred kratkim sprejetem mnenju o predlagani prenovi pravil EU o gostovanju pozval, naj se ljudem v EU, ne glede na to, kje se nahajajo, omogoči uporaba mobilnih telefonov po lokalnih tarifah.

Enotno območje zaračunavanja, ki bo vsem, ki imajo sklenjeno naročniško razmerje v Evropi, omogočalo klice in porabo podatkov po lokalni tarifi z enako hitrostjo in dostopom do infrastrukture, ne glede na odhodno ali dohodno državo klica, je po mnenju EESO cilj, za katerega bi si EU morala prizadevati pri urejanju storitev gostovanja.

EESO sicer pozdravlja pregled uredbe o gostovanju, ki ga predlaga Evropska komisija, in njegove cilje kot korak v pravo smer, vendar meni, da bi bilo treba določiti ambicioznejši cilj.

„Predlog Komisije temelji na zasnovi, da bi bilo treba storitve gostovanja ponujati po enakih pogojih kot v domači državi, brez omejitev dostopa. Ta predlog je dober,“ pravi Christophe Lefèvre, poročevalec za mnenje EESO o tej temi, sprejeto na julijskem plenarnem zasedanju. „Menimo pa, da bi morali poskrbeti za več kot le enake pogoje in ljudem v Evropi zagotoviti, da za mobilno komunikacijo v tujini ne bodo plačevali več.“

Po mnenju EESO tudi ni dovolj določiti, da domači operaterji ne smejo namenoma ponujati manj kakovostnih storitev gostovanja, če sta v mreži druge države članice na voljo primerljiva kakovost ali hitrost. To pomeni, da potrošnik, ki ima doma povezljivost 4G, ne bi smel biti prisiljen med gostovanjem uporabljati 3G, če je v državi, v katero potuje, na voljo 4G.

Del problema je slaba lokalna infrastruktura, zato bi morala biti EU pripravljena vlagati v infrastrukturo, da bi odpravila vrzeli in „bele lise“ – območja brez primernega pokritja s širokopasovnim internetom, od katerih jih je veliko na podeželju in odvračajo morebitne prebivalce ter podjetja.

EESO poleg tega vztraja, da je treba potrošnikom pošiljati večkratna opozorila, da se jih zaščiti pred šokom zaradi previsokega računa. Operater bi moral potrošnika, ki se je približal meji porabe, določeni v naročniški pogodbi, ponovno opozoriti vsakič, ko je meja porabe, določena za prvo opozorilo, znova prekoračena, zlasti med istim klicem ali uporabo podatkov.

Na koncu EESO opozarja na ključen pomen poštene uporabe. Čeprav vse pogodbe o mobilnih naročniških razmerjih omenjajo pošteno uporabo v povezavi z gostovanjem, EESO obžaluje, da v uredbi ni opredeljena. Med pandemijo COVID-19 so ljudje postali močno odvisni od spletnih dejavnosti, poštena uporaba pa je dobila popolnoma nov pomen. EESO opozarja na študente v programu Erasmus, ki obiskujejo univerzo v tujini in sledijo predavanjem s pomočjo aplikacij, kot so Teams, Zoom ali druge platforme. Tako porabijo veliko podatkov in hitro dosežejo mesečno mejo. Pošteno bi bilo, če bi lahko ti ljudje v državi, ki so jo obiskali, porabili enako količino podatkov kot v svoji domovini. (dm)

 

EESO podpira odprto, trajnostno in odločno trgovinsko politiko

Nova trgovinska strategija Komisije prinaša načela zavezanosti, ki bodo EU podprla pri doseganju ciljev notranje in zunanje politike. Poleg tega bo posodobitev Svetovne trgovinske organizacije (STO) ključna za korist prihodnjih generacij.

Read more in all languages

Nova trgovinska strategija Komisije prinaša načela zavezanosti, ki bodo EU podprla pri doseganju ciljev notranje in zunanje politike. Poleg tega bo posodobitev Svetovne trgovinske organizacije (STO) ključna za korist prihodnjih generacij.

„Imeti moramo jasen, odprt in odločen pristop, da bomo izboljšali zavezanost deležnikov trgovinski politiki, saj se diskurz mednarodne trgovine spreminja,“ je dejal Timo Vuori, poročevalec EESO za mnenje o pregledu trgovinske politike.

Čas je, da se Evropa otrese naivnosti in zavzame odločnejšo držo, ko enostransko brani vrednote in trgovinske zaveze EU. Kadar STO ne more ukrepati ali biti v celoti učinkovita, bi morala imeti EU možnost računati na vrsto prostotrgovinskih sporazumov, ki odražajo evropska načela in mednarodne standarde, ki si jih EU na področju mednarodne trgovine deli z vodilnimi gospodarstvi in gospodarstvi v vzponu.

Soporočevalec za mnenje Christophe Quarez je povedal: „Vse delo je treba obravnavati v kontekstu večstranskosti in reforme STO.“

EESO se strinja, da je posodobitev STO glavna prednostna naloga. Zato mora EU prevzeti vodilno vlogo v ambicioznih reformah STO, tako da premaga tabuje v zvezi z družbenimi in podnebnimi vidiki trgovine.

Trgovinska politika v korist ljudi

EESO pozdravlja trgovinsko agendo, ki odgovarja na nekatere pomisleke deležnikov. Vendar se v njej ne razmišlja dovolj o tem, kako povečati vključenost civilne družbe.

Odbor poudarja, da je potrebno nadaljnje sodelovanje s civilno družbo na nacionalni ravni in na ravni EU, s čimer bi zagotovili, da trgovinska politika ustvarja dodano vrednost za naše življenje.

Civilna družba mora postati aktivni partner v trgovinski politiki, vse od oblikovanja do spremljanja trgovinskih orodij in sporazumov.

EESO odločno podpira EU pri prevzemanju aktivne vloge pri oblikovanju svetovnih pravil za bolj trajnostno in pravičnejšo trgovino, ki bi prinesla blaginjo in varnost ne le poslovnim partnerjem, temveč tudi državam in njihovim ljudem. (at)

EESO zadovoljen s prvim srečanjem z argentinskim ekonomsko-socialnim svetom

Prvo srečanje argentinskega ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in EESO je organizirala strokovna skupina REX, vodila pa sta ga predsednica EESO Christa Schweng in predsednik argentinskega ESS Gustavo Beliz.

Read more in all languages

Prvo srečanje argentinskega ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in EESO je organizirala strokovna skupina REX, vodila pa sta ga predsednica EESO Christa Schweng in predsednik argentinskega ESS Gustavo Beliz.

Gustavo Beliz, predsednik argentinskega ESS, je v pozdravnem nagovoru povzel prvih sto dni novo ustanovljenega ESS:

„Naš ESS združuje ljudi z zelo različnimi stališči in tudi zelo različnimi ideološkimi pogledi, raznolikimi življenjskimi izkušnjami in raznovrstnimi socialnimi ozadji. Raznolikost je največji adut ESS. V prvih sto dneh smo izkazali veliko spoštovanje in smo bili zelo predani svojemu delu. Nadaljevali bi radi v enakem duhu z EESO ob svoji strani, zato smo zelo hvaležni za to priložnost.“

Christa Schweng, predsednica EESO, je čestitala Argentini za ustanovitev ustanove, ki organizacijam civilne družbe omogoča, da izrazijo svoja mnenja in dajejo politične predloge. „Navdušeni smo, da je Argentina ustanovila ekonomsko-socialni svet, ki se bo osredotočal na ključna vprašanja, kot so socialna vključenost, okolje in podnebne spremembe, delo, inovativna demokracija in prehranska varnost. Z Argentino si delimo številne vrednote in interese, oboji na primer razumemo pomen udeležbe civilne družbe.“

Srečanja se je udeležilo več kot 90 predstavnikov obeh strani iz različnih sektorjev in sodelovalo v živahni razpravi o raznovrstnih vprašanjih in strategijah. Razprava je bila osredotočena na prednostne naloge okrevanja po COVID-19, evropski zeleni dogovor, izobraževanje in delovna mesta prihodnosti ter vpliv novih tehnologij na trg dela.

Obe delegaciji sta poudarili pomen ekonomsko-socialnih svetov za doseganje soglasja ter iskanje rešitev za socialne težave in pristop k njim, ki mora biti trdno vpet v temelje participativne demokracije. (at)

Zunanjo razsežnost migracij je treba trdno umestiti v zunanjo politiko EU

Oblikovanje partnerstev za privabljanje talentov z državami izvora in tranzita je ključna politika, ko gre za obravnavo migracij. Evropa mora spremeniti poudarek zunanje razsežnosti migracijske politike in jo vključiti v širšo geopolitično in geoekonomsko agendo, ki bo ustrezno umeščena med druge politike.

Read more in all languages

Oblikovanje partnerstev za privabljanje talentov z državami izvora in tranzita je ključna politika, ko gre za obravnavo migracij. Evropa mora spremeniti poudarek zunanje razsežnosti migracijske politike in jo vključiti v širšo geopolitično in geoekonomsko agendo, ki bo ustrezno umeščena med druge politike.

„Danes govorimo o tem, kako geopolitika vpliva na migracije. Naslednji veliki migracijski val bo v Evropo prišel iz Afrike,“ je na julijski seji poudaril predsednik strokovne skupine REX Dimitris Dimitriadis.

Januarja 2020 je bilo po ocenah 23 od 447 milijonov ljudi, ki živijo v EU, državljanov tretjih držav, kar je 5 % evropskega prebivalstva.

Novi pakt o migracijah in azilu sicer še vedno zagovarja sklepanje partnerstev za privabljanje talentov z državami izvora, tranzita in namembnimi državami, vendar se zdi, da obstajajo ovire, ki onemogočajo njegovo učinkovito izvajanje.

Jean-Louis De Brower iz programa za evropske zadeve na Inštitutu Egmont je dejal, da verjetno ni dovolj zaupanja in solidarnosti v povezavi z novim paktom.

Estrella Gallan, ki predstavlja Špansko komisijo za pomoč beguncem, je poudarila tudi, da so vprašanja migracij in azila na plečih držav vstopa in da bi jih bilo treba reševati bolj sorazmerno, in sicer na podlagi skupne odgovornosti in solidarnosti.

Z razvojno politiko v Afriki lahko preprečimo nezakonite migracije

S pozitivnim prispevkom k razvoju v Afriki, ki je izpostavljena podnebnim spremembam, bi lahko ustvarili socialno, politično in gospodarsko stabilnost.

Po besedah Pierrette Herzberger-Fofane, evropske poslanke in prve podpredsednice odbora Evropskega parlamenta za razvoj, so „razvojne politike neločljivo povezane z migracijami“.

Chiyoge B. Sifa iz Mednarodne zveze zadrug ICA-Africa pa je pri tem poudaril pomen partnerstva med ICA in EU, ki ima bistveno vlogo pri odvračanju mladih od poti čez Sredozemsko morje. (at)

Delodajalci in sindikati skupaj z nevladnimi organizacijami pozivajo: priprave na podnebne spremembe so zdaj nujne

Nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bistven korak v smeri doseganja podnebne nevtralnosti in odpornosti do leta 2050. Evropska civilna družba odločno podpira zavezo Komisije, da okrepi prizadevanja za prilagajanje na podnebne spremembe, izgradnjo odpornosti, preprečevanje in pripravljenost.

Read more in all languages

Nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bistven korak v smeri doseganja podnebne nevtralnosti in odpornosti do leta 2050. Evropska civilna družba odločno podpira zavezo Komisije, da okrepi prizadevanja za prilagajanje na podnebne spremembe, izgradnjo odpornosti, preprečevanje in pripravljenost.

EESO je v mnenju o novi strategiji, ki ga je sprejel na julijskem plenarnem zasedanju, poudaril, da je prilagajanje, ki temelji na pravičnosti, bistveno za zaščito življenj in možnosti preživljanja evropskih državljanov, zlasti najbolj ranljivih, da ne bo nihče zapostavljen.

EESO zato opozarja, da je potreben enak poudarek na financiranju blaženja in prilagajanja ter na posebnih smernicah za prilagajanje, orodju za spremljanje, merilih in kazalnikih. Takšna orodja bodo pripomogla k preglednosti in ocenjevanju napredka pri prilagajanju podnebnim spremembam, obenem pa okrepila lokalne, nacionalne in regionalne zmogljivosti.

Biogospodarstvo in prehod na krožno gospodarstvo sta ključna in konkretna pristopa k prilagajanju podnebnim spremembam v času okrevanja Evrope.

„EU mora dodatno omogočiti in poudariti inovacije, naložbe in trgovino, ki spodbujajo trajnostni razvoj. Tudi prilagajanje podnebnim spremembam in s tem povezani stroški bi morali biti sestavni del industrijske strategije EU,“ je povedal Dimitris Dimitriadis, poročevalec EESO za to mnenje.

Da bi EU postala globalna oblikovalka standardov na področju trajnostnega financiranja, bi morala Komisija ohraniti visoka merila ter upoštevati znanstveno utemeljena načela in načela tehnološke nevtralnosti, tudi v taksonomiji EU. (mr)

 

Naj multimodalni tovorni promet postane resničnost

Read more in all languages

Prevoz tovora po vodi in kopnem bo v Evropi postal lažji, ko bodo rešeni problemi, ki tarejo intermodalnost. Odbor je na julijskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje Stefana Backa, v katerem ugotavlja, da pomanjkanje interoperabilnosti in slaba infrastruktura močno vplivata na razvoj celovitega tovornega prometa, saj prevozniki pogosto nimajo druge izbire, kot da uporabijo cestni prevoz, to pa nato posredno negativno vpliva na okolje.

Back je ob sprejetju mnenja poudaril, da EU potrebuje pristop, ki je pragmatičen in z regulativnega vidika gospodaren z viri: „Odprta vprašanja moramo obravnavati neposredno in jih hitro reševati. Multimodalni promet in logistika morata biti učinkovita in trajnostna, ne pa dražja, počasnejša in manj zanesljiva, kot je zlasti unimodalni cestni prevoz. Dolgoročno uspešne rešitve ni mogoče doseči samo z uvedbo novega posebnega regulativnega okvira ali z zagotovitvijo novih finančnih virov.“

Multimodalni tovorni promet trenutno ni učinkovit in trajnosten. Kombiniranje različnih vrst prevoza na vodi in kopnem je dandanes povezano s precejšnjimi stroški zaradi pretovarjanja in transakcij, k temu pa je treba dodati še pomanjkljivosti, kot so dolgi dostavni čas, zapletenost, večje tveganje in manjša zanesljivost. Glede na vse to multimodalni prevoz trenutno ni zelo privlačen. Da bo lahko v celoti odigral svojo vlogo v prometnem sistemu, bo moral postati konkurenčen sam po sebi in zagotoviti učinkovite in nemotene tokove z enakimi stroški kot unimodalni prevoz. (mp)

 

EESO poziva k hitremu izkoriščanju sinergij med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlagani akcijski načrt EU za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo. Akcijski načrt lahko okrepi evropsko strateško neodvisnost in tehnološko suverenost, izboljša varnost državljanov ter spodbudi konkurenčnost, gospodarsko rast in zaposlovanje v Evropi. Zato EESO poziva k hitremu, odločnemu in ambicioznemu izvajanju enajstih ukrepov, predstavljenih v akcijskem načrtu.

Read more in all languages

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlagani akcijski načrt EU za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo. Akcijski načrt lahko okrepi evropsko strateško neodvisnost in tehnološko suverenost, izboljša varnost državljanov ter spodbudi konkurenčnost, gospodarsko rast in zaposlovanje v Evropi. Zato EESO poziva k hitremu, odločnemu in ambicioznemu izvajanju enajstih ukrepov, predstavljenih v akcijskem načrtu.

EESO je sprejel mnenje o akcijskem načrtu EU za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo, v katerem je predstavil svoja stališča o akcijskem načrtu Evropske komisije, s katerim naj bi se izboljšale sinergije med instrumenti financiranja EU in zagotovilo medsebojno oplajanje civilne, obrambne in vesoljske industrije.

Ena najpomembnejših in najbolj trajnih inovacij v avtomobilski industriji izvira iz obrambne industrije, in sicer tukaj v Evropi. Po tem, ko se je švedski strojni inženir Nils Ivar Bohlin v nekem evropskem letalskem podjetju ukvarjal s katapultnimi sedeži v vojaških letalih, je zasnoval nov varnostni pas za evropsko avtomobilsko podjetje. Tritočkovni varnostni pas, ki je bil oblikovan po vzoru varnostnega pasu, ki ga uporabljajo piloti lovskih letal, je postal svetovni standard v avtomobilski industriji in je od uvedbe rešil več kot milijon življenj.

EESO meni, da je akcijski načrt steber industrijske strategije EU. Navedeni primer ponazarja, kako lahko načrt zagotovi medsebojno oplajanje civilne, obrambne in vesoljske industrije ter osredotočenost na izboljšanje ključne povezave med vesoljem, obrambo in varnostjo.

„Med glavnimi prednostnimi nalogami bi morala biti uporaba novih digitalnih in drugih nastajajočih tehnologij na področju obrambe in varnosti,“ je povedal poročevalec za mnenje Manuel Garcia Salgado. „Da bi olajšali njihovo sprejetje, bi bilo treba v ustreznih civilnih pobudah že od samega začetka upoštevati obrambne in varnostne zahteve. To bo pripomoglo tudi k optimizaciji obsega in učinkovitosti posebnih instrumentov financiranja obrambe in varnosti.“

Za inovacije je potrebna raznolikost, tudi v obrambni in vesoljski industriji. EESO zato poziva k večji vključitvi žensk in mladih, in sicer prek politike zaposlovanja, ohranjanja zaposlenih in napredovanja.

„Evropa ima danes vodilno vlogo na področju tehnologije, vendar pa je njen položaj vse bolj ogrožen zaradi obsežnih naložb ZDA in Kitajske v nove digitalne in druge nastajajoče tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari in tehnologija veriženja blokov,“ je povedal soporočevalec Jan Pie. „To ogroža evropsko konkurenčnost, pa tudi njeno avtonomijo v strateških sektorjih kot sta varnost in obramba.“

„Ta tema je vsekakor dober primer za to, kako si prizadevati za zdravo, neagresivno tehnološko suverenost,“ je dejal Pietro de Lotto, predsednik posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji. (ks)

 

Novice skupin

Skupina delodajalcev v EESO poziva k sprejetju akta o digitalnem podeželju

Pripravila skupina delodajalcev v EESO

Skupina delodajalcev je na izredni julijski seji pozvala evropskega komisarja za kmetijstvo Janusza Wojciechowskega, naj predlaga akt o digitalnem podeželju.

Akt bi spodbudil razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter tako izboljšal učinkovitost skupne kmetijske politike in podprl evropski zeleni dogovor in strategijo „od vil do vilic“.

Read more in all languages

Pripravila skupina delodajalcev v EESO

Skupina delodajalcev je na izredni julijski seji pozvala evropskega komisarja za kmetijstvo Janusza Wojciechowskega, naj predlaga akt o digitalnem podeželju.

Akt bi spodbudil razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter tako izboljšal učinkovitost skupne kmetijske politike in podprl evropski zeleni dogovor in strategijo „od vil do vilic“.

„Kriza zaradi COVID-19 je pokazala, da moramo nujno premostiti digitalni razkorak med mesti in podeželjem, če želimo, da digitalizacija postane dejanski vzvod trajnostnega razvoja po celotni celini. Uvedba optičnih povezav in omrežij 5G je ključna tako v mestih kot na podeželju,“ je povedal podpredsednik skupine delodajalcev Arnold Puech d'Alissac. „Toda SKP ne more financirati vseh potreb podeželskega sveta, vključno z njegovimi digitalnimi potrebami. Da ne bomo izčrpali SKP, morajo na pomoč priskočiti drugi proračuni,“ je dodal. „Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost lahko pomagajo premostiti to vrzel, a potrebujemo bolj strukturiran načrt,“ je znova poudaril.

Komisar Wojciechowski je povedal, da je digitalizacija visoko na dnevnem redu Komisije ter se odraža v glavnem cilju za digitalno dobo in v nedavnem predlogu o kompasu za digitalno desetletje.

„Digitalizacijo v kmetijstvu in na podeželskih območjih lahko razumemo kot ključno ne le za krepitev konkurenčnosti tega sektorja in podeželskih skupnosti, temveč tudi kot prispevek k vrsti političnih ciljev, povezanih s trajnostjo, kar seveda vključuje okoljsko in socialno-ekonomsko trajnost,“ je dejal komisar. Poudaril je, da lahko digitalne tehnologije preoblikujejo kmetijstvo, saj kmetom pomagajo delati natančneje, učinkoviteje in trajnostno, na primer pri uporabi hranil in prek ukrepov po meri na področju dobrobiti živali.

Podeželska Evropa mora imeti ključno vlogo v tem novem postpandemičnem pozivu k socialni koheziji in trajnostnosti, kar je v skladu s strategijami Evropske komisije (podnebne spremembe, evropski zeleni dogovor, od vil do vilic, biotska raznovrstnost) in s cilji OZN za trajnostni razvoj. Agroživilski sektor je gibalo evropskega gospodarstva. EU ima 294 000 agroživilskih podjetij s skupnim prometom v višini 1 192 milijard EUR in s 4,72 milijona zaposlenih. Gre za največji predelovalni sektor v EU. Poleg tega znaša zunanjetrgovinski presežek agroživilskega sektorja 36 milijarde EUR.

„EESO se zaveda izjemnega potenciala inovacij, če se bo za naložbe v infrastrukturo in digitalizacijo namenilo dovolj sredstev. Evropski kmeti so se pripravljeni zavezati prehodu, vendar to ne bo mogoče brez ustreznih spodbud, enakih pogojev kot za uvožene proizvode in podpore za razvoj odpornosti,“ je povedal Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev.

Digitalizacija je na splošno pomemben dejavnik za zadrževanje mladih generacij na podeželju, vključno z mladimi kmeti in drugimi podjetniki. „Ukrepe, ki jih bomo uvedli v prihodnjih letih, moramo uvesti skupaj. Na poti, po kateri hodimo, boste delodajalci in podjetniki s svojim vodenjem in pobudami neprecenljivi. Veselim se tesnega sodelovanja z vami in prepričan sem, da lahko dosežemo naš skupni cilj uspešne in trajnostne Evrope,“ je dodal komisar.

Celo sejo s komisarjem Wojciechowskim si lahko ogledate tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=nAPQvk8wGXE (dv/kr)

 

Konferenca o prihodnosti Evrope: upanje in tveganja za prihodnost, ki bi se utegnila prehitro končati

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Konferenca o prihodnosti Evrope je resnično posebna priložnost in ključni trenutek v tako zelo potrebnem oblikovanju pravega evropskega javnega prostora. Za njen uspeh je bistveno vzpostaviti stik z državljani in sodelovati s civilno družbo, sindikati in podjetniškimi organizacijami. Vprašanja, ki bodo obravnavana, obsegajo vse od evropske demokracije do socialne pravičnosti, od delovnih mest do okolja, od migracij do podnebnih sprememb. To so ključni izzivi za sedanjost in prihodnost naše celine in naših držav.

Read more in all languages

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Konferenca o prihodnosti Evrope je resnično posebna priložnost in ključni trenutek v tako zelo potrebnem oblikovanju pravega evropskega javnega prostora. Za njen uspeh je bistveno vzpostaviti stik z državljani in sodelovati s civilno družbo, sindikati in podjetniškimi organizacijami. Vprašanja, ki bodo obravnavana, obsegajo vse od evropske demokracije do socialne pravičnosti, od delovnih mest do okolja, od migracij do podnebnih sprememb. To so ključni izzivi za sedanjost in prihodnost naše celine in naših držav.

S tako ambicioznim dnevnim redom se upravičeno krepijo tudi pričakovanja. Vendar je upanje dvorezen meč: če te velike teme ne bodo privedle do resničnih razprav in praktičnih predlogov, če nam z njimi ne bo uspelo pritegniti državljanov izven bruseljskih okvirov ter navezati stika z državljani in delavci iz vse Evrope, se lahko upanje hitro sprevrže v razočaranje. V tem primeru bi se le še okrepilo nezadovoljstvo, ki ga poosebljata vzpon ekstremizma in populizma. Politična razprava je dolgotrajen proces, zlasti če morajo državljani razpravljati o zelo zapletenih vprašanjih. Čeprav gre tu za priložnost, kot smo že navedli, nas kratko obdobje, ki je predvideno za celotno konferenco, in skromnost doslej dostopne vsebine, ki je omejena na nekaj povzetkov z otvoritvenega plenarnega zasedanja, opozarjata, da se utegne konferenca končati zgolj z nizom splošnih zamisli in izjav.

Ključni del konference so okrogle mize državljank in državljanov, ki jih sestavljajo naključno izbrane osebe iz vseh držav kot reprezentativni vzorec naših državljanov. Čeprav bo prva okrogla miza potekala septembra, še vedno ni nobenih informacij o tem, kaj natančno bo tema razprave, saj rezultati prvega vmesnega poročila, ki ga je zunanji izvajalec pripravil na podlagi spletnih prispevkov, še niso objavljeni. Okrogle mize so vsekakor priložnost, da se v politično razpravo vključijo zunanje ideje, vendar obstaja tudi nevarnost, da bo med razpravo obravnavanih preveč različnih vprašanj ali bodo v njej spregledana temeljna vprašanja, kar je odvisno od spletne udeležbe v preteklih mesecih in meril zunanjega izvajalca. Ker naj bi se konferenca zaključila marca, za okrogle mize pa so predvidena le tri srečanja, se pojavlja tudi oprijemljiva nevarnost, da se pričakovanja ne bodo uresničila. Še eno temeljno vprašanje, ki zlasti zadeva reprezentativno stran političnega procesa, se nanaša na delovne skupine za plenarno zasedanje konference in plenarna zasedanja, na katerih bodo sodelovali člani EESO. Bliža se začetek njihovega delovanja, vendar so na voljo le imena skupin brez drugih informacij.

Na konferenci bo treba oblikovati konkretna stališča in predloge, če želimo do konca izkoristiti njen potencial in preseči okvire Bruslja. Prav tako je treba dopustiti, da na konferenci pride do razprave in sodelovanja med reprezentativno in participativno stranjo demokracije. Kot sindikalisti bomo storili vse, da bi to dosegli, in poskrbeli, da bodo državljani in delavci na prvem mestu. Da pa bomo pri tem uspešni, mora biti pretok informacij bolj pregleden, prav tako bo morda potrebnega več časa. (ppr)

Bančni in finančni sektor sta ključna za trajnostno obnovo in okrevanje po pandemiji COVID-19

Pripravila skupina Raznolikost Evrope v EESO

Komisarka Mairead McGuinness se je na minuli izredni seji skupine Raznolikost Evrope pridružila razpravi o vlogi finančnega in bančnega sektorja pri okrevanju Evrope.

Predsednik skupine Raznolikost Evrope Séamus Boland je v pozdravnem nagovoru predlagal razmislek o vlogi, ki jo lahko imata tradicionalni in alternativni sistem bančništva pri finančnem okrevanju zlasti majhnih socialno naravnanih podjetij, sektorja socialne ekonomije in MSP. Predsednik skupine je menil, da je potreben premik k takšnim sistemom financ in bančništva, ki so bolj prilagojeni potrebam in željam državljank in državljanov.

Read more in all languages

Pripravila skupina Raznolikost Evrope v EESO

Komisarka Mairead McGuinness se je na minuli izredni seji skupine Raznolikost Evrope pridružila razpravi o vlogi finančnega in bančnega sektorja pri okrevanju Evrope.

Predsednik skupine Raznolikost Evrope Séamus Boland je v pozdravnem nagovoru predlagal razmislek o vlogi, ki jo lahko imata tradicionalni in alternativni sistem bančništva pri finančnem okrevanju zlasti majhnih socialno naravnanih podjetij, sektorja socialne ekonomije in MSP. Predsednik skupine je menil, da je potreben premik k takšnim sistemom financ in bančništva, ki so bolj prilagojeni potrebam in željam državljank in državljanov.

Komisarka za finančne storitve, finančno stabilnost in unijo kapitalskih trgov je poudarila, da je vloga finančnega sistema pri okrevanju ključna za trajnostno prihodnost. Zaradi pandemije in posledic podnebnih sprememb se je okrepilo zavedanje o tem, da je denar treba preusmeriti v trajnostnost, če želimo, da bodo gospodarstva, podjetja in družba postali odpornejši na pretrese.

Komisarka je dejala, da se je zaradi pandemije digitalizacija izredno pospešila, kar zlasti velja za finančni sistem. „Finančna stabilnost je ključnega pomena. Te sicer pozitivne inovacije pozorno spremljamo, vendar moramo prav tako obvladovati tveganja, ki so povezana z njimi, in poskrbeti, da so naši državljani zaščiteni,“ je pojasnila.

V razpravi s komisarko je sodelovalo več članov. Podpredsednik skupine Ioannis Vardakastanis je opozoril na naslednje: „Evropa ne bo gospodarsko in socialno okrevala, če si akterji v finančnem in bančnem sektorju ne bodo skupaj prizadevali za interese gospodarstva in družbe kot celote.“

Giuseppe Guerini, predstavnik interesne skupine za socialno ekonomijo v EESO, je dejal, da je pomembno poiskati ravnovesje med potrebnimi predpisi in spodbujanjem inovacij.

Komisarka McGuinness je v odgovoru na številna vprašanja članov med drugimi dejala, da si Komisija močno prizadeva, da pandemija ne bi privedla do finančne krize. Po njenem mnenju je pomembno preprečiti kopičenje slabih posojil v bilancah bank. Pri financiranju okrevanja je treba upoštevati različna izhodišča, saj se tudi vpliv COVID-19 razlikuje. (jk)

Soon in the EESC/Cultural events

Nova publikacija: Shaping Europe – Recent EESC achievements (Oblikovanje Evrope – Najnovejši dosežki EESO) – letnik 2021

Že od začetka pandemije je imel EESO dejavno vlogo pri oblikovanju politik za odzivanje na krizo zaradi COVID-19 in njeno premagovanje. Hkrati je ohranjal dolgoročen in v prihodnost usmerjen pristop ter si prizadeval za pripravo gospodarstev in družb na realnost po pandemiji COVID-19. V brošuri boste našli primere najnovejših ukrepov in pobud EESO, ki so prispevali k spremembam in vplivali na oblikovanje Evrope.

Na spletni strani EESO vam je na voljo v šestih jezikih (EN, FR, DE, IT, ES in PL): https://www.eesc.europa.eu/sl/our-work/publications-other-work/publications/shaping-europe-recent-eesc-achievements-2021-edition.

V tiskani obliki pa jo lahko naročite tu: vipcese@eesc.europa.eu. (fgr)

Read more in all languages

Že od začetka pandemije je imel EESO dejavno vlogo pri oblikovanju politik za odzivanje na krizo zaradi COVID-19 in njeno premagovanje. Hkrati je ohranjal dolgoročen in v prihodnost usmerjen pristop ter si prizadeval za pripravo gospodarstev in družb na realnost po pandemiji COVID-19. V brošuri boste našli primere najnovejših ukrepov in pobud EESO, ki so prispevali k spremembam in vplivali na oblikovanje Evrope.

Na spletni strani EESO vam je na voljo v šestih jezikih (EN, FR, DE, IT, ES in PL): https://www.eesc.europa.eu/sl/our-work/publications-other-work/publications/shaping-europe-recent-eesc-achievements-2021-edition.

V tiskani obliki si jo lahko naročite tu: vipcese@eesc.europa.eu. (fgr)

Uredniški odbor

Ewa Haczyk-Plumley (editor-in-chief)
Daniela Marangoni (dm)

Avtorji prispevkov

Amalia Tsoumani (at)
Aude Francois (af)
Chrysanthi Kokkini (ck)
Daniela Marangoni (dm)
Daniela Vincenti (dv)
Ewa Haczyk-Plumley (ehp)
Fabiola Giraldo Restrepo  (fgr)
Jasmin Kloetzing (jk)
June Bedaton (jb)
Laura Lui (ll)
Marco Pezzani (mp)
Magdalena Walczak Jarosz (mwj)
Nicola Accardo (na)
Pablo Ribera Paya (prp)
Sveto Trajkovski (st)

Splošna koordinacija

Agata Berdys (ab)
Katerina Serifi (ks)

Technical support
Bernhard Knoblach (bk)

Naslov

Evropski ekonomsko-socialni odbor
Stavba Jacques Delors, Rue Belliard/
Belliardstraat 99, 1040 Bruxelles/Brussel,
Belgique/België
Tel. +32 2 5469476
E-naslov: eescinfo@eesc.europa.eu

EESO info izide devetkrat letno ob plenarnih zasedanjih Odbora. Na voljo je v 23 jezikih.
EESO info ni uradno poročilo o delu EESO. Ti dokumenti so objavljeni v Uradnem listu Evropske
unije in drugih publikacijah Odbora.
Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira (EESO info) in pod pogojem, da se povezava pošlje uredniku.).
 

September 2021
08/ 2021

Follow us

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Instagram