EESO info: Kakšno je vaše mnenje o trenutnem stanju izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v državah članicah?

Luca Jahier: Pred enim letom smo bili na samem začetku procesa izvajanja instrumenta za okrevanje in odpornost, pri čemer je zelo malo držav doseglo napredek pri pripravi svojih nacionalnih načrtov.  

V prvi vrsti je bilo treba nujno preveriti in poudariti pomen izvajanja člena 18 Uredbe EU, ki se nanaša na obveznost držav članic, da vključijo organizacije civilne družbe, pa tudi socialne partnerje, lokalne oblasti, univerze in druge zainteresirane strani v pripravo, izvajanje in spremljanje načrtov.

Letos je svoje načrte dokončalo 26 držav (Nizozemska je v zaključni fazi), odobreni so bili vsi načrti razen iz dveh držav – zaradi pogojenosti glede spoštovanja pravne države – in številni so že v fazi izvajanja. Nekateri načrti so že v celoti zaključeni, prejeli so pozitivno oceno EU za izvajanje v prvih šestih mesecih in hitro napredujejo v drugem šestmesečnem obdobju. Je še več elementov glede izvajanja člena 18 Uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, končno vsebino nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost pa je zdaj na splošno pozitivno ocenila organizirana civilna družba.

Čeprav obstajajo številne kvalitativne razlike v vključenosti organizacij civilne družbe v državah članicah, pri čemer so bile nekatere komaj vključene, je bilo ugotovljenih tudi nekaj zelo dobrih najboljših praks. Na primer, v Avstriji, Franciji, Luksemburgu, Španiji in na Švedskem obstaja tesno in konstruktivno sodelovanje z vladami, ki ga spremljata transparentnost in stalni dialog. Poleg tega je bilo na Češkem, v Estoniji, na Finskem, v Italiji in Španiji uvedeno spletno mesto ali vladni portal za promocijo mehanizma za okrevanje in odpornost s transparentnimi informacijami, ki so dostopne javnosti. V Italiji je bilo novembra 2021 ustanovljeno partnerstvo v obliki stalne okrogle mize na vladni ravni, ki ga koordinira predsednik nacionalnega ekonomsko-socialnega sveta. Na Hrvaškem je organizirana civilna družba vključena v pripravo razpisov za izvajanje nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Na Portugalskem pa je bil ustanovljen nacionalni nadzorni organ, ki med drugim vključuje predstavnike socialnih partnerjev, univerz in socialnega sektorja.

Zato lahko sklepamo, da je treba to vprašanje še naprej poudarjati in pozivati države članice, naj sprejmejo pozitivne izkušnje in sledijo tem najboljšim praksam. Poleg tega pa lahko potrdimo, da mora kakovostno, učinkovito in stabilno sodelovanje organizacij civilne družbe pri ekonomskem upravljanju v državah članicah temeljiti na pravnih pravilih ter na javnih in transparentnih postopkih, ki jih zagotavlja direktiva ali uredba EU.