Temelj obnove Evrope po pandemiji mora biti demokratična udeležba. Velika napaka bi bila, če bi o usodi in prihodnosti tolikih ljudi odločala peščica, je bilo slišati med dnevi civilne družbe EESO 2021.

V EESO so od 1. do 5. marca potekali dnevi civilne družbe pod naslovom „Trajnostna obnova za prihodnost Evrope državljanov“. V teh petih dneh se je interaktivnih spletnih razprav udeležilo več kot 1400 oseb, celo iz Afrike, Azije ter Severne in Južne Amerike.

Govorci so v pandemiji videli priložnost, saj so kljub prestavljeni konferenci o prihodnosti Evrope v ospredje prišle organizacije civilne družbe kot glavna opora vladam v boju proti tej krizi brez primere. Kaj je boljši dokaz za to, so vprašali, da si civilna družba zasluži biti vključena v razpravo o prihodnosti Evrope.

„Vesela sem, da je Komisija namenila toliko pozornosti vključenosti državljanov v konferenco o prihodnosti Evrope,“ je dejala predsednica EESO Christa Schweng. „Lahko računate na to, da bo Odbor znatno prispeval k razpravam z vključitvijo delavcev, delodajalcev in organizirane civilne družbe in da bodo naši člani kot multiplikatorji in ambasadorji razpravo prenesli v svoje organizacije.“

Brikena Xhomaqi, sopredsednicapovezovalne skupine, ki je bila soorganizator dogodka, se je dotaknila vodilne vloge organizacij mladih v teh delavnicah in na koncu dejala: „Vsakogar od vas pozivam, naj si prizadeva za to, da bosta trajnostno okrevanje in prihodnost Evrope slonela na medgeneracijski solidarnosti.“

V zaključkih osmih delavnic se je zarisala pot do boljše prihodnosti za evropske državljane, pri čemer je med drugim treba:

  • okrepiti posredniške organizacije (organizacije civilne družbe, stranke, sindikate itd.), izboljšati politično in digitalno izobrazbo ter vzpostaviti državljanske parlamente;
  • povečati ozaveščenost o socialni ekonomiji kot vzdržnem ekonomskem modelu za trajnostno obnovo, ki ni osredotočen na dobiček, temveč si prizadeva za odpravo neenakosti in reševanje podnebnih sprememb, ter v ta namen zagotoviti sredstva v okviru načrta za obnovo in NextGenerationEU;
  • investirati v kulturo in izobraževanje, da bi ustvarili odpornejšo in trajnejšo prihodnost Evrope. Investicije v fizično infrastrukturo ne zadostujejo. Pri obnovi se je treba osredotočiti na ljudi;
  • depolitizirati in bolje raziskati možnosti univerzalnega temeljnega dohodka in zajamčenih delovnih mest kot rešitve, ki bi koristila ljudem in planetu; 
  • v vsej Evropi mladim omogočiti smiselno udeležbo in vključenost, da se bodo slišala njihova stališča o najrazličnejših politikah, ne samo glede vprašanj mladih;
  • zagotoviti, da bo evropski zeleni dogovor uspešnejši pri odpravljanju revščine, nepravičnosti in neenakosti spolov;
  • pospešiti obnovo stavb v Evropi s povečanjem ozaveščenosti z izzivi in priložnostmi, ki jih to prinaša, ter z vključitvijo skupin civilne družbe, kot so predstavniki lastnikov stavb in arhitektov, da bi uresničili cilje vala prenove za Evropo;
  • tesno vključiti organizacije civilne družbe v izvajanje nacionalnih načrtov obnove, da se spremeni trend iz pripravljalne faze, kjer je bila njihova udeležba omejena. Prostovoljstvo morajo oblikovalci politik obravnavati ne le z vidika števila vloženih ur, temveč kot izraz evropskih vrednot in zgled drugim za spremembe v družbi, ki temelji na solidarnosti, vključevanju in demokratičnih načelih – takšno Evropo si namreč želimo.

Sklepi dnevov civilne družbe bodo kmalu objavljeni na spletni strani EESO. (dm)