EESO info

Izjava predsednice EESO Christe Schweng

Pozdravljam podpis skupne izjave Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta, ki zaznamuje začetek konference o prihodnosti Evrope. Evropski ekonomsko-socialni odbor se veseli, da bo dejavno prispeval k razpravi, na katero je bil povabljen kot opazovalec.

Zadovoljna sem, da sta bili potrjeni pomembna vloga in sodelovanje organizirane civilne družbe na konferenci. EESO se veseli, da bo lahko obsežno in dragoceno prispeval h konferenci v tesnem sodelovanju z več sto organizacijami, ki jih zastopajo naši člani. S svojim strokovnim znanjem od spodaj navzgor smo pripravljeni sodelovati pri oblikovanju nove in prepričljive podobe EU.

Konferenca o prihodnosti Evrope je edinstvena priložnost za družbe Evropske unije. Podjetja, delavci, kmetje, potrošniki in nevladne organizacije se končno lahko strukturirano vključijo v oblikovanje prihodnjih politik EU in izrazijo svoje stališče. To je nujno, da bodo dobili občutek pripadnosti Evropski uniji. Cilj, da je treba oblikovati Evropsko unijo, ki bo iz krize zaradi COVID-19 prišla še močnejša, je mogoče doseči le z dejavnim sodelovanjem z državljani in drugimi deležniki iz vseh družbenih slojev.

Zaradi pandemije je razprava o prihodnosti Evrope in njenih izzivih še pomembnejša in bolj aktualna kot kdaj koli prej. Iz te krize se moramo nekaj naučiti in nadaljevati razmislek o tem, kako bomo povečali odpornost naših družb in gospodarstev. Med drugimi pomembnimi temami konference bi lahko bila predvsem vizija odporne Evrope po koncu pandemije COVID-19, ki bo gospodarsko uspešna, socialno vključujoča in ekonomsko vzdržna ter sposobna najti ravnovesje med nacionalno suverenostjo in potrebo po iskanju skupnih evropskih rešitev.

Temelj obnove Evrope po pandemiji mora biti demokratična udeležba. Velika napaka bi bila, če bi o usodi in prihodnosti tolikih ljudi odločala peščica, je bilo slišati med dnevi civilne družbe EESO 2021.

V EESO so od 1. do 5. marca potekali dnevi civilne družbe pod naslovom „Trajnostna obnova za prihodnost Evrope državljanov“. V teh petih dneh se je interaktivnih spletnih razprav udeležilo več kot 1400 oseb, celo iz Afrike, Azije ter Severne in Južne Amerike.

Govorci so v pandemiji videli priložnost, saj so kljub prestavljeni konferenci o prihodnosti Evrope v ospredje prišle organizacije civilne družbe kot glavna opora vladam v boju proti tej krizi brez primere. Kaj je boljši dokaz za to, so vprašali, da si civilna družba zasluži biti vključena v razpravo o prihodnosti Evrope.

„Vesela sem, da je Komisija namenila toliko pozornosti vključenosti državljanov v konferenco o prihodnosti Evrope,“ je dejala predsednica EESO Christa Schweng. „Lahko računate na to, da bo Odbor znatno prispeval k razpravam z vključitvijo delavcev, delodajalcev in organizirane civilne družbe in da bodo naši člani kot multiplikatorji in ambasadorji razpravo prenesli v svoje organizacije.“

Brikena Xhomaqi, sopredsednicapovezovalne skupine, ki je bila soorganizator dogodka, se je dotaknila vodilne vloge organizacij mladih v teh delavnicah in na koncu dejala: „Vsakogar od vas pozivam, naj si prizadeva za to, da bosta trajnostno okrevanje in prihodnost Evrope slonela na medgeneracijski solidarnosti.“

V zaključkih osmih delavnic se je zarisala pot do boljše prihodnosti za evropske državljane, pri čemer je med drugim treba:

• okrepiti posredniške organizacije (organizacije civilne družbe, stranke, sindikate itd.), izboljšati politično in digitalno izobrazbo ter vzpostaviti državljanske parlamente;
• povečati ozaveščenost o socialni ekonomiji kot vzdržnem ekonomskem modelu za trajnostno obnovo, ki ni osredotočen na dobiček, temveč si prizadeva za odpravo neenakosti in reševanje podnebnih sprememb, ter v ta namen zagotoviti sredstva v okviru načrta za obnovo in NextGenerationEU;
• investirati v kulturo in izobraževanje, da bi ustvarili odpornejšo in trajnejšo prihodnost Evrope. Investicije v fizično infrastrukturo ne zadostujejo. Pri obnovi se je treba osredotočiti na ljudi;
• depolitizirati in bolje raziskati možnosti univerzalnega temeljnega dohodka in zajamčenih delovnih mest kot rešitve, ki bi koristila ljudem in planetu; 
• v vsej Evropi mladim omogočiti smiselno udeležbo in vključenost, da se bodo slišala njihova stališča o najrazličnejših politikah, ne samo glede vprašanj mladih;
• zagotoviti, da bo evropski zeleni dogovor uspešnejši pri odpravljanju revščine, nepravičnosti in neenakosti spolov;
• pospešiti obnovo stavb v Evropi s povečanjem ozaveščenosti z izzivi in priložnostmi, ki jih to prinaša, ter z vključitvijo skupin civilne družbe, kot so predstavniki lastnikov stavb in arhitektov, da bi uresničili cilje vala prenove za Evropo;
• tesno vključiti organizacije civilne družbe v izvajanje nacionalnih načrtov obnove, da se spremeni trend iz pripravljalne faze, kjer je bila njihova udeležba omejena. Prostovoljstvo morajo oblikovalci politik obravnavati ne le z vidika števila vloženih ur, temveč kot izraz evropskih vrednot in zgled drugim za spremembe v družbi, ki temelji na solidarnosti, vključevanju in demokratičnih načelih – takšno Evropo si namreč želimo.

Sklepi dnevov civilne družbe bodo kmalu objavljeni na spletni strani EESO. (dm)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja novi pakt o migracijah in azilu, vendar meni, da bodo predlogi, ki jih vsebuje, težko izvedljivi in jih ni mogoče šteti za jasen korak k oblikovanju odporne in v prihodnost usmerjene skupne strategije EU o migracijah in azilu. EESO je v dveh mnenjih analiziral več predlogov uredb o upravljanju azila in azilnih postopkih ter ugotovil, da z novim paktom morda ne bo mogoče pravično in učinkovito obravnavati prošenj za azil.

Nasprotno, odgovornost in breme držav prvega vstopa se bosta še povečala, saj predlagani solidarnostni mehanizem, ki naj bi urejal nadzor nad migracijskimi tokovi na mejah, temelji na hipotetičnem, prostovoljnem sistemu solidarnosti.

To pomeni, da bodo države članice v okviru mehanizma lahko izbirale, ali želijo sodelovati pri premestitvi ali prevzemu vračanja oseb z neurejenim statusom. Ni pa navedena nobena spodbuda za sodelovanje držav članic niti ni jasnih meril glede tega, koliko naj bi vsaka država prispevala.

Skupaj z novimi predlogi pakta za preverjanje pred vstopom in nadzor meje, ki bodo verjetno povzročili zapletene in dolgotrajne postopke na zunanjih mejah EU, lahko mehanizem pripelje do tega, da bodo države prvega vstopa postale veliki preddeportacijski centri ali centri za pridržanje, kar povečuje možnosti kršitev človekovih pravic in pritiska na gostiteljske skupnosti.

„Zadovoljni smo, da uredbe, predlagane v paktu, navajajo načela solidarnosti in poštene delitve odgovornosti, vendar so solidarnostne obveznosti držav prvega vstopa nesorazmerne,“ je dejal poročevalec za mnenje o upravljanju azilaDimitris Dimitriadis.

Panagiotis Gkofas, poročevalec za mnenje o azilnih postopkih, se boji, da bodo uredbe na koncu močno obremenile države članice iz južne Evrope: „Na koncu bodo dejansko prisiljene zavrniti veliko prošenj za azil, celo tiste, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev, s čimer bodo želele preprečiti, da bi bilo vse več ljudi skupaj pridržanih v nehumanih pogojih.“

„Neizogibna posledica tega bo, da uredb ne bo mogoče uporabljati in načrtovani rezultati ne bodo doseženi,“ je sklenil. (ll)

Področje digitalni financ je treba nujno urediti in Evropska komisija je glede tega ubrala pravo pot. To je glavno sporočilo treh mnenj, ki jih je EESO sprejel na februarskem plenarnem zasedanju. V njih je podprl najnovejše predloge Komisije o ureditvi sektorja digitalnih financ.

V mnenju, ki sta ga pripravila Petru Sorin Dandea in Jörg Freiherr Frank von Fürstenwert, je podprl predlog Komisije o strategiji za digitalne finance in poudaril, da se je treba odločno lotiti največjih izzivov v finančnem sektorju EU, ki jih prinaša digitalizacija. Ta odpira mnoge priložnosti, vendar je povezana tudi s tveganji, ki jih ne moremo prezreti in zahtevajo hiter odziv.

Podobno stališče je izraženo v mnenju, ki ga je pripravil Giuseppe Guerini. V njem je EESO podprl pobudi Komisije o trgih in kriptoimetjih ter o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence. Ukrepi na tem področju so izredno nujni za ureditev tehnologije, ki je vse bolj razširjena, se v praksi čedalje pogosteje uporablja, hkrati pa se nenehno razvija in hitro spreminja.

V tretjem mnenju, ki ga je pripravil Antonio García del Riego, pa je EESO podprl predlog Komisije o digitalni operativni odpornosti (DORA), saj je njegov namen zagotoviti pravno jasnost glede določb o tveganju v zvezi z IKT, zmanjšati regulativno kompleksnost, uvesti skupne standarde za zmanjševanje tveganj v zvezi z IKT in usklajen nadzor, hkrati pa finančnim podjetjem in ponudnikom storitev IKT zagotoviti pravno varnost in zaščitne ukrepe. (mp)

Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost bi bili učinkovitejši in uspešnejši, če bi bile organizacije civilne družbe vanje vključene prej in v večjem obsegu. To je glavno sporočilo resolucije z naslovom Vključevanje organizirane civilne družbe v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne?, ki je bila sprejeta na februarskem plenarnem zasedanju EESO, predstavljena pa med razpravo s predsednico EESO Christo Schweng in evropskim komisarjem za proračun in upravo Johannesom Hahnom.

Predsednica Schweng je rezultat komentirala tako: „S to resolucijo, v kateri smo analizirali široko paleto različnih gospodarskih in družbenih vidikov, pošiljamo jasno sporočilo, da je vključevanje organizirane civilne družbe ključnega pomena. Načrti za okrevanje morajo prinesti rezultate, če želimo resnično podpreti okrevanje po sedanji krizi ter pravičen in pošten zeleni in digitalni prehod. V drugi fazi, ko se bodo sredstva začela uporabljati, pa lahko člani zelo dobro ocenijo, ali se uporabljajo učinkovito in res pridejo do podjetij, delavcev in organizacij civilne družbe, ki jih potrebujejo.“

Po besedah komisarja Hahna to določajo pravila, Komisija pa bo še naprej pozivala k vključevanju zainteresiranih strani v reformne procese: „Uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost spodbuja obsežna posvetovanja, intenzivno interakcijo in komuniciranje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v vseh fazah izvajanja. Tako se bo razvil resničen občutek odgovornosti za načrte, kar bo olajšalo njihovo uspešno izvajanje. Povedano natančneje, države članice nas morajo obvestiti, kako v načrtu upoštevajo vaš prispevek – tj. prispevek predstavnikov civilne družbe.“

Resolucijo so pripravili člani EESO Gonçalo Lobo Xavier (skupina delodajalcev), Javier Doz Orrit (skupina delojemalcev) in Luca Jahier (skupina Raznolikost Evrope), ki so usklajevali delo 27 tričlanskih delegacij, zadolženih za spremljanje vključevanja organizirane civilne družbe v pripravo, izvajanje in oceno nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. (mp, na)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) na splošno podpira zakonodajne predloge Komisije o učinkovitejši in pravičnejši obdavčitvi ter izraža pohvalo, ker so usklajeni na globalni ravni.

V mnenju, ki je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju 24. februarja, je EESO v celoti podprl davčni sveženj Evropske komisije za pravično in preprosto obdavčitev. Poročevalec Krister Andersson je navedel, da je treba te predloge uskladiti z globalnimi razpravami, ki potekajo na ravni OECD v vključujočem okviru za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Pojasnil je, da je to bistveno za dosego globalnega soglasja in preprečitev enostranskih ukrepov.

EESO se strinja, da je uvedba pravičnejše in učinkovitejše obdavčitve po krizi zaradi COVID-19 še pomembnejša. Posvetovalni organ je v svojem mnenju predstavil svoj pogled na ključne teme, kot so dobro davčno upravljanje v EU, boj proti davčnim goljufijam in utajam, zahteve glede davčnega poročanja, obravnava finančnih storitev za namene DDV ter davčna pravila in pravila zaposlovanja za digitalne platforme. EESO med drugim predlaga vzpostavitev evropskega pakta za učinkovit boj proti davčnim goljufijam in utajam, izogibanju davkom in pranju denarja. (na)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je sprejel stališče o gospodarskih prednostnih nalogah EU za leto 2021. Pozdravlja, da se v strategiji, ki jo je predlagala Evropska komisija, obravnavajo izzivi v zvezi s pandemijo COVID-19 v okviru evropskega zelenega dogovora, a je razočaran, ker se premalo pozornosti namenja socialnim vprašanjem. EESO poleg tega svari pred prezgodnjim opuščanjem podpornih ukrepov in se zavzema za uvedbo novih fiskalnih pravil, ki bi upoštevala družbeno in gospodarsko stvarnost po koncu pandemije.

EESO je razočaran, ker se v gospodarski strategiji, ki jo je predlagala Komisija in je letos dopolnjena tudi s smernicami glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, premalo pozornosti namenja socialnim vprašanjem. Gre za pristop, ki ne bo zagotovil doslednega in dolgo pričakovanega izvajanja evropskega stebra socialnih pravic, poleg tega pa bo ogrozil pravični prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo. Ta prehod ne sme povzročiti nadaljnjega naraščanja revščine in poglabljanja socialne izključenosti, opozarja EESO.

Ta pomislek je EESO izrazil v sklepih iz svojega mnenja o letni strategiji za trajnostno rast 2021, sprejetega 24. februarja.

Poročevalec za mnenje Krzysztof Balon je zapisal: „Ključno bo poskrbeti za to, da bodo koristi gospodarskega okrevanja enakomerno porazdeljene, kar bo prispevalo ne le k večji socialni pravičnosti, temveč tudi k stabilizaciji povpraševanja, kar je pogoj za gospodarsko okrevanje.“ (na)

Val prenove za Evropo je evropska strategija, ki je absolutno nujna in nepogrešljiva za Evropsko unijo in njene državljane. EESO je v mnenju, ki sta ga pripravila Pierre Jean Coulon in Laurențiu Plosceanu in je bilo sprejeto na februarskem plenarnem zasedanju, podprl predlog Evropske komisije o prenovi stavb, katerega cilj je „ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje življenj“.

Stanovanjske in druge stavbe v EU imajo 40-odstotni delež v skupni porabi energije, zato jih je treba vključiti v pobudo Evropske komisije – val prenove. Strategija za prenovo je del celostnega pristopa, ki zajema dolgoročne javne naložbe, trajnostni razvoj, varovanje zdravja (tudi pri ravnanju z azbestom pri gradbenih delih), zeleni prehod in učinkovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic v zvezi s trajnostnimi in cenovno dostopnimi stanovanji.

Med razpravo je poročevalec Coulon dejal: „Strategija za val prenove bo Evropski uniji prinesla koristi na treh področjih, in sicer na področju podnebja, pri okrevanju z ustvarjanjem lokalnih delovnih mest ter v boju proti pandemiji in energijski revščini, saj naj bi spodbudila gradnjo cenovno dostopnih stanovanj za vse, tudi za ranljive osebe.“

Laurențiu Plosceanu se je pridružil temu stališču in zaključil z naslednjimi besedami: „Strategija mora Evropsko unijo približati državljanom v krajih, kjer živijo. EESO jo bo podpiral ter s svojimi razmisleki in predlogi dejavno prispeval k njenemu izvajanju. To se prične z ustrezno kampanjo komuniciranja o pripravljenih načrtih prenove in njihovem ocenjevanju.“ (mp)

Izjava o akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, preglednosti plačil in strategiji o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030

Veselimo se dela, povezanega s tremi pomembnimi pobudami Evropske komisije: sporočilom o akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, predlogom direktive o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje ter strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030.

Evropa ima najenakopravnejše družbe na svetu in najvišje standarde na področju delovnih pogojev ter zagotavlja široko socialno zaščito. Močna socialna Evropa je temelj za blaginjo in dobrobit naših državljanov, pa tudi za konkurenčno, odporno, zeleno in digitalno gospodarstvo, ki sloni na usposobljeni in inovativni delovni sili.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je v celoti zavezan zagotavljanju podpore institucijam in državam članicam EU v času, ko morajo vsi, tako nosilci odločanja kot vsi ustrezni deležniki, združiti moči, da si bo lahko Evropa opomogla po pandemiji ter v prihodnosti postala močnejša in odpornejša, hkrati pa čim bolje izkoristila zeleni in digitalni prehod, pri katerem ne bo nihče zapostavljen.
Evropski ekonomsko-socialni odbor si bo prizadeval za to, da bo bistveno prispeval k izvajanju novih pobud Komisije ob upoštevanju skupnih stališč svojih članov, ki prihajajo iz organizacij delodajalcev in delavcev ter drugih organizacij civilne družbe vseh 27 držav članic EU. EESO bo pripravil resolucijo, ki bo sprejeta na plenarnem zasedanju aprila, in tako prispeval k socialnemu vrhu, ki bo potekal maja 2021 v Portu. Odbor bo poleg tega pripravil mnenji o predlogu direktive o preglednosti plačil in strategiji za pravice invalidov.

Christa Schweng, predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO), in
Laurenţiu Plosceanu, predsednik strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo (SOC)

Pripravila skupina delodajalcev v EESO

Srečanje skupine delodajalcev v EESO s komisarjem Bretonom

Pandemija COVID-19 je pokazala, da je prava odpornost odvisna od zagotavljanja polno delujočega enotnega trga. To je bilo glavno sporočilo komisarja EU za notranji trg Thierryja Bretona, ki se je 1. marca udeležil izredne seje skupine delodajalcev, na kateri je tekla beseda o najrazličnejših temah, od programov cepljenja do revidirane industrijske strategije EU in trajnostnega okrevanja Evrope.