EESO meni, da je predlog o sistemu trgovanja z emisijami eden ključnih predlogov iz svežnja „Pripravljeni na 55“, katerega glavni cilj je zmanjšanje emisij CO₂ za 55% do leta 2030. Da bi ta cilj dosegli, je sistem trgovanja z emisijami zdaj ambicioznejši, število razpoložljivih pravic pa se je zmanjšalo. V predlogu o sistemu trgovanja z emisijami je poudarjeno, da morajo k izpolnitvi ciljev svežnja „Pripravljeni na 55“ prispevati vsi sektorji. Emisije iz prometa se od leta 1990 niso zmanjšale, zato jih je treba obravnavati prednostno.

V predlogu je področje uporabe sistema trgovanja z emisijami razširjeno še na pomorski promet, vključno s potovanji v EU in iz nje; doda se letalskemu prometu, ki je bil že zajet. Predlagan je ločen, vzporedni sistem za cestni promet in stavbe, v katerem trgovci niso upravljavci, temveč podjetja, ki distribuirajo fosilna goriva. Za upravljavce bo to cenovni signal, podoben kot pri davku na goriva.

Upajmo, da bo revidirani sistem trgovanja z emisijami znižal emisije CO₂ ter spodbudil razvoj ogljično nevtralnih rešitev ter inovacij.

Obenem pa pomeni tudi večje stroške za sektorje, ki so del sistema trgovanja z emisijami. Na koncu bo to vplivalo tudi na splošno raven stroškov.

Lahko pa celo oslabi konkurenčnost evropske industrije, če zgledu EU ne bodo sledile še druge države.

Namen mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah je doseči, da poceni izdelki, proizvedeni pod manj strogimi pogoji, ne morejo konkurirati na trgu EU. Ne zajema pa vseh sektorjev, ki vključujejo storitve, kot je promet, niti ne spodbuja izvoza blaga in storitev.

Zato je bistvenega pomena, da podnebna diplomacija EU uspe prepričati druge države, naj sledijo zgledu EU.

Vse večji stroški lahko povzročijo energetsko revščino in ogrozijo mobilnost.

Prehod na brezogljično družbo bo zahteval prilagajanje delovne sile novim zahtevam na področju kompetenc, ki jih bo treba doseči z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem

Sveženj namerava reševati težave pri prehodu z različnimi skladi, kot so sklad za modernizacijo, sklad za inovacije in socialni sklad, ki se bodo večinoma financirali s prihodki iz sistema zatrgovanje z emisijami in mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Če bodo predlogi sprejeti, pa ta sredstva ne bodo zadostovala za obsežne naložbe, potrebne za prehod.

Tudi za cestni promet in stavbe ter domači vodni promet v EU velja uredba o porazdelitvi prizadevanj, kar pomeni, da se bo zmanjšanje emisij CO₂ v okviru sistema trgovanja z emisijami upoštevalo pri kvotah držav članic za zmanjšanje emisij.

To pomeni tudi tveganje dodatnih omejitev, če mora država članica emisije CO₂ še bolj zmanjšati.

Tovorni cestni promet in pomorski promet sta v okviru sistema trgovanja z emisijami lahko še posebej močno prizadeta , saj zanju še vedno ni brezogljičnih rešitev po razumnih cenah.

Skratka, glavni izzivi, ki jih EESO ugotavlja v svojem mnenju, so:

• Višji stroški za industrijo in storitveni sektor v EU ter tveganje, da se zmanjša njihova konkurenčnost na svetovnih trgih
• Tveganje energetske revščine in okrnjene mobilnosti
• Potreba industrije in sektorjev storitev po prilagajanju
• Prekvalifikacija in stalno posodabljanje znanja in veščin delavcev
• Privabljanje potrebnih naložb za dosego prehodov Skladi EU bodo v pomoč, a še zdaleč ne zadostujejo
• Druge države je treba prepričati, naj sledijo zgledu, kar je glavni izziv podnebne diplomacije EU.

Organizirana civilna družba odločno podpira namene svežnja. Da pa bi bil sveženj uspešen, je pomembno pravočasno opozoriti na težave in poiskati ustrezne rešitve.

Izzivi so seveda veliki, če pa nam uspe, so potencialne koristi tega, da nas EU vodi v smeri ogljično nevtralnemega sveta, ogromne. Če bomo obvladovali socialna vprašanja in izpeljali potrebne naložbe, bomo utirali pot v smeri ogljično nevtralnega sveta.

Stefan Back, član EESO