EESO je v nedavnem mnenju pozval, naj bo več ukrepov uperjenih proti posameznikom in organizacijam, ki so vir dezinformacij, pri čemer mora pristop bolj kot na odpravljanju temeljiti na preprečevanju.
Pandemija COVID-19 je zelo osvetlila grožnjo, ki jo predstavljajo dezinformacije. Zato je Evropska komisija po kritični presoji maja 2021 objavila smernice za krepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij, da bi tako ustvarili varnejši in zanesljivejši spletni prostor.
EESO v mnenju, v katerem je ocenil smernice, pravi, da se Komisija preveč osredotoča na vsebine in njihovo moderiranje, ne pa dovolj na tiste, ki jih širijo.
„Vsebine, kakor tudi uporabljene platforme, se nenehno spreminjajo, medtem pa glavni akterji in motivi ostajajo pravzaprav enaki“, pravi poročevalec za mnenje Thierry Libaert.
EESO ugotavlja, da so dezinformacije donosen posel, in pozdravlja poudarek Komisije na preprečevanju te dobičkonosne dejavnosti. Lažne informacije se širijo povprečno šestkrat hitreje od resničnih, pogosteje se jih všečka in izmenjujejo, povečujejo obseg dejavnosti in pritegnejo več pozornosti, s čimer se povečuje število njihovih ogledov, s tem pa njihova vrednost in prihodki iz oglaševanja.
Kot je nedavno razkrila Frances Haugen, nekdanja uslužbenka Facebooka, ki je postala žvižgačica, je Facebook ta pojav, namesto da bi se proti njemu boril, vgradil v svoj poslovni model.
Vendar bi morala Komisija, da bi uspešneje preprečevala dezinformacije pri viru, razmisliti o nizu bolj zavezujočih ekonomskih, pravnih in finančnih orodij, ki bi presegala zgolj prostovoljne zaveze spletnih oglaševalcev.
„Evropska unija mora povečati svoje zmogljivosti za učinkovit boj proti dezinformacijam, ki jih sistematično širijo sovražne sile. Slednje pogosto vodijo vlade nekaterih tretjih držav, med katerimi sta Rusija in Kitajska,“ je dejal poročevalec.
EESO meni, da nacionalni organi potrebujejo več podpore obveščevalnih služb, hkrati pa poziva k sodelovanju in izmenjavi znanja po vsej EU. Ker pa so svoboda medijev in pravni sistemi v več državah EU ogroženi, mora Komisija zagotoviti, da boj proti dezinformacijam ne bo izgovor za omejevanje javnih svoboščin, predvsem svobode izražanja.
Komisija bi morala zlasti v državah, ki mejijo na Rusijo, razširiti ukrepe v zvezi z vsebinami, ki niso v angleščini, in se bolj osredotočiti na manj znane platforme, kot so VKontakte, Rumble, Odysee, Gab in Parler, pa tudi na velike platforme. Manj znane platforme imajo sicer manjše občinstvo, vendar so lahko tudi manj pregledne in se lažje usmerijo na določene skupine.
Ker se nenehno pojavljajo nova omrežja, ki uporabljajo vse bolj izpopolnjena sredstva (kot so „globoki ponaredki“), in ker so nekatere aplikacije oblikovane na način, ki je na meji med platformo in zasebnimi sporočili (npr. Telegram), je treba nova tveganja odpraviti, takoj ko se jih zazna. (dm)
Pokaži manj