Prispevki strokovnih skupin

Strokovna skupina ECO opozarja, da bodo posledice vojne za države članice EU asimetrične, zato poziva k solidarnosti in skupnemu evropskemu odzivu za blažitev gospodarskih in socialnih težav ter za to, da bi evropskim državljanom in podjetjem zagotovili pravično obravnavo.
Čeprav je vse posledice vojne v Ukrajini in sankcij, ki so bile uvedene kot odgovor na rusko agresijo, težko oceniti, pa je jasno, da evropski gospodarski in finančni sistem ne bo ostal neprizadet. Ker bodo vplivi na države članice EU asimetrični, bosta ključnega pomena solidarnost in skupni evropski odziv za ublažitev gospodarskih in socialnih težav. Ponovna usmeritev evropskega gospodarstva na pot rasti, zaposlovanja, kohezije in trajnostne konvergence ter zagotavljanje blaginje in pravičnosti evropskim državljanom in podjetjem bi morala ostati glavna prednostna naloga gospodarske politike EU v naslednjih nekaj letih.

Po mnenju strokovne skupine INT je kriza v Ukrajini pokazala, da je treba odpraviti nekatere ovire ter okrepiti notranji trg in njegovo delovanje.

Po mnenju strokovne skupine INT je kriza v Ukrajini pokazala, da je treba odpraviti nekatere ovire ter okrepiti notranji trg in njegovo delovanje. Pospešiti moramo razvoj strateške avtonomije Evrope, ki mora potrditi svojo enotnost in odločnost ter postati bolj neodvisna in suverena moč v gospodarskem in energetskem smislu. Poiskati moramo nove dobavne trge, da bi postali neodvisni od Rusije, Kitajske in Združenih držav. Poleg tega moramo diverzificirati vire energije, ki jih uporabljajo države članice.

Strokovna skupina INT vztraja, da je treba evropskim podjetjem povrniti izgube, ki so jih utrpela zaradi sankcij. Naša podjetja moramo zaščititi, saj jih je večina po pandemiji oslabljena, njihov promet se je zmanjšal in dolg povečal, poleg tega so izgubila denarne tokove, zdaj pa se zaradi vojne in sankcij soočajo še s težavami pri oskrbi.

Ohraniti moramo tudi delovna mesta in olajšati vključevanje beguncev na trg dela. V tem pogledu ima socialna ekonomija velik potencial in lahko pomaga pri vključevanju beguncev, saj se je ta gospodarski model izkazal za zelo odpornega v času krize in je znan po tem, da ustvarja kakovostna delovna mesta, hkrati pa je njegov cilj, da nihče ne bi bil zapostavljen.

Strokovna skupina TEN poziva k izvajanju vseh diplomatskih in humanitarnih ukrepov, s katerimi bi ukrajinskemu prebivalstvu pomagali obdržati dostop do osnovnih storitev, vključno z vodo in elektriko. Skupina izraža zaskrbljenost glede jedrske varnosti, opozarja na izredne razmere v pomembnih delih prometnega sektorja in poziva k izvedljivemu načrtu za diverzifikacijo energetskih virov ter za zanesljivo in trajno oskrbo z energijo v EU.

Skupina je 10. marca 2022 organizirala razpravo o vojni v Ukrajini in njenih posledicah za svoje delo. V razpravi sta sodelovala dva govornika:

•    dr. Zsolt Hetesi, višji raziskovalec na madžarski Nacionalni univerzi za javno upravo in strokovnjak za energetska vprašanja, je predstavil posledice vojne v Ukrajini na področju energetske varnosti in cen energije;
•    Sergij Prokopenko, mladi strokovnjak za inovacije in podjetništvo v Ukrajini, svetovalec, raziskovalec nove ekonomije, je bil blizu ukrajinskega mesta Harkov priča dramatičnim razmeram v državi in je spregovoril o napadih v tem mestu.

Med razpravo strokovne skupine TEN so bili izpostavljeni naslednji ključni vidiki:

Strokovna skupina poziva k izvajanju vseh diplomatskih in humanitarnih ukrepov, ki lahko pomagajo ukrajinskemu prebivalstvu ohraniti dostop do osnovnih storitev, zlasti do vode in elektrike. Begunce, ki bežijo v Evropo, je treba ustrezno podpreti in sprejeti vse potrebne ukrepe, da se jim v državah gostiteljicah zagotovijo ustrezna stanovanja in infrastruktura.

Zasedba jedrskih elektrarn vzbuja zaskrbljenost glede jedrske varnosti za lokalno prebivalstvo in celotno Evropo. Strokovna skupina TEN poziva k obsežnemu sodelovanju z vsemi vpletenimi akterji in Mednarodno agencijo za atomsko energijo, da bi spremljali razmere in predvideli morebitno uhajanje radioaktivnega sevanja.

Razmere v Ukrajini negativno vplivajo na že tako perečo energetsko krizo. Da bi odpravili negativne učinke te krize na gospodarstva držav članic, je treba sprejeti konkretne ukrepe za dosego strateške avtonomije in zmanjšanje energetske odvisnosti. Zato strokovna skupina poziva k pripravi izvedljivega načrta za diverzifikacijo virov energije v okviru mešanice energetskih virov držav članic.

Popolnoma zanesljiva in trajnostna oskrba z energijo je dolgoročno mogoča le s povečevanjem uporabe nizkoogljičnih ali brezogljičnih virov energije. Za odporno in trajnostno prihodnost energetskega sistema EU se strokovna skupina TEN zavzema za pospešitev naložb v raziskave za razvoj novih čistih tehnologij.

Skupina je zaskrbljena zaradi izrednih razmer v precejšnjem delu prometnega sektorja, ki so jih povzročili izjemno visoki stroški goriva in električne energije in so posledica visokih ravni cen že pred začetkom vojne v Ukrajini. Cene so od začetka vojne narasle tako, kot še nikoli doslej, zaradi česar številnim podjetjem grozi stečaj.

Strokovna skupina TEN zato poziva Komisijo, naj pri pripravi začasnega kriznega okvira za državno pomoč iz sporočila REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo ustrezno pozornost nameni krizi v prometnem sektorju.

Strokovna skupina SOC se zavezuje, da bo dolgoročno in v celoti podpirala ukrajinske begunce, ter izraža priznanje organizacijam civilne družbe za solidarnost, ki jo izkazujejo že od začetka ruske agresije, in za njihovo neprekinjeno delovanje.

Vztraja, da morajo vsi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, ne glede na državljanstvo, dobiti zaščito in dostop do ustrezne infrastrukture ter da je treba primerno obravnavati potrebe ranljivih skupin, zlasti žensk, otrok, starejših in invalidov. V mnogih državah se je civilna družba mobilizirala čez noč in sodeluje z oblastmi za pomoč Ukrajincem, ki so pobegnili pred vojno.

EU mora finančno podpreti tako sosednje države Ukrajine, da bi jim pomagala pri obvladovanju doslej največjih begunskih tokov, kot civilno družbo, da bi ji omogočila ključno vlogo pri zagotavljanju humanitarne pomoči in ukrepov za vključevanje.

Stališča strokovne skupine NAT o vojni v Ukrajini ter potrebi po zagotavljanju humanitarne, gospodarske, tehnične in okoljske pomoči.

Pomoč Ukrajini (gospodarska, tehnična, humanitarna, energetska, pomoč na področju varnosti ipd.)

• Vlade morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da ukrajinskemu prebivalstvu zagotovijo preskrbo s hrano in njeno varnost. V ta namen morajo na vojnih območjih dostavljati hrano in čisto vodo ter povečati socialno zaščito, da bi ranljive ljudi zavarovale pred naraščajočimi cenami hrani.
• EESO pozdravlja dejstvo, da je EU že aktivirala mehanizem Unije na področju civilne zaščite in vzpostavila logistična središča v sosednjih državah za usmerjanje pomoči v Ukrajino.
• Organizacije civilne družbe po vsej Evropi, vključno z združenji kmetov, so se prav tako mobilizirale, da bi ukrajinskemu prebivalstvu donirale hrano. Pri tem so pomembne banke hrane.

Možne posledice vojne in ukrepov na navedenih področjih za EU

• Agenda OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 je predvsem agenda za mir in varnost. Odprava posledic vojne ne sme škoditi podnebnim ukrepom in trajnosti. Na tem področju moramo napredovati z ambicioznim evropskim zelenim dogovorom, zlasti po najnovejšem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki opozarja na hude posledice izrednih podnebnih razmer. Nujnih ukrepov za to, da bi postali trajnostni in podnebno nevtralni, ne moremo odlagati; za določen čas se lahko odobrijo le odstopanja, ki so izjema.
• EU je močno odvisna od uvoza žit in gnojil iz obeh držav, ki sta v vojni, in je poleg tega glavna izvoznica perutnine ter prašičjega mesa v Ukrajino, medtem ko je Rusija še naprej šesta največja trgovinska partnerica EU. Torej je neizbežno, da bo imel ta konflikt resne posledice za agroživilski sektor EU. Razmere, ki so bile v zadnjih mesecih za kmete že tako ali tako zaskrbljujoče, saj so jih neposredno prizadele velike podražitve gnojil, energije in živalske krme, se ne bodo izboljšale in kmetje bodo potrebovali dodatno podporo.
• EESO meni, da prehranska varnost za EU sicer še ni pereč problem, vendar mora EU zaradi velikega deleža uvoza žit, živalske krme in gnojil iz Ukrajine in Rusije okrepiti svojo zavezo, da zagotavlja trajnostne prehranske sisteme in obenem vsakomur jamči kakovostno hrano po dostopnih cenah.
• Kriza naj postane priložnost, da se zmanjša odvisnost EU od fosilnih goriv, surovin in gnojil, zaščitijo strateške prehrambne dobrine EU ter zagotovi pravična, zdrava, trajnostna in odporna preskrba s hrano. Odvisnost EU je posledica zgrešenih politik in neukrepanja v preteklih letih. Sedaj si mora EU prizadevati za odprto strateško avtonomijo svojih prehranskih sistemov ter pospešiti prehod na obnovljive vire energije in izboljšave na področju energetske učinkovitosti.
• EESO meni, da so posledice spopadov za okolje (bombardiranje, zlasti v primerih uhajanja nafte/plina, kemičnih tovarn ali jedrskih elektrarn) zelo zaskrbljujoče tako za prebivalce EU kot Ukrajine. EU mora prispevati k zaščiti okolja in sanaciji okoljske škode, ki jo je povzročila vojna, ter kaznovati zločine zoper okolje, saj bodo neizogibno pustili dolgotrajne posledice.

Strokovna skupina REX je na seji 9. marca popoldan razpravljala o Ukrajini. V razpravi so sodelovali trije ukrajinski člani platforme civilne družbe EU-Ukrajina:

1. Aleksander Šubin, Zveza sindikatov Ukrajine
2. Olena Pavlenko, skupina DiXi, podpisnica Kijevske deklaracije
3. Vasil Andrejev, sindikat delavcev v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala v Ukrajini

Predložili so štiri glavne zahteve:

1. Stalna podpora in pomoč Ukrajincem v Ukrajini in zunaj nje
2. Podpora procesu pristopa Ukrajine k EU
3. Območje prepovedi letenja nad Ukrajino
4. Občutno zmanjšanje energetske odvisnosti EU od ruskega avtoritarnega režima

V razpravi, ki je sledila, so se člani strokovne skupine za zunanje odnose strinjali, da so pomembni konkretni ukrepi na naslednjih področjih:

1) Podpora in solidarnost z Ukrajino in njenimi prebivalci

• Humanitarna pomoč prek organizacij članov glede na najnujnejše potrebe prebivalcev Ukrajine
• Neprekinjeno sodelovanje z ukrajinsko civilno družbo v okviru uveljavljenih kanalov, kot je platforma civilne družbe EU-Ukrajina, in dvostranskih stikov, da bi se lahko bolje odzvali na aktualne potrebe ukrajinske družbe

2) Sankcije in nadaljnja izolacija Rusije

• Začasna prekinitev sodelovanja z državljansko zbornico Ruske federacije
• Poziv k ukinitvi članstva ruskih organizacij civilne družbe, povezanih z režimom, v mednarodnih mrežah
• Priprava predloga globalne pobude na področju dezinformacij za boj proti kremeljski propagandi

3) Strateška avtonomija in obramba

• Ponovno osredotočenje na zeleni dogovor in diverzifikacija energetskih virov v državah članicah
• Zavzemanje za izvajanje skupne in učinkovite obrambne strategije
• Krepitev čezatlantskega zavezništva

Stališča posvetovalne komisije za spremembe v industriji (CCMI) o posledicah ruske invazije na Ukrajino za številne strateške panoge, med drugim obrambno industrijo in proizvodnjo mikročipov:
Ruska invazija ter sankcije, uvedene proti Rusiji in Belorusiji, bodo močno prizadele številne industrijske sektorje. EU iz Rusije in Ukrajine uvaža pomemben delež ne le energije, temveč tudi kovin, kot so nikelj, baker in železo, ter osnovnih surovin, kot so neon, paladij, titan in platina. Ti so ključnega pomena v številnih strateških panogah, tudi v obrambni industriji in proizvodnji mikročipov.
Komisija CCMI meni, da bi si morala EU še naprej prizadevati za dosego dvojnega cilja – zelenega in digitalnega prehoda svojih industrijskih sistemov. EU bo tako manj odvisna od uvoza energije in surovin ter manj ranljiva na digitalnem področju. Komisija CCMI poleg tega meni, da bi morala EU pospešiti prizadevanja za odprto strateško avtonomijo. Tako bo EU v gospodarskem in geopolitičnem smislu močnejša.