Odprto pismo

Bruselj, 24. januar 2024

Naslovniki:

njena ekscelenca Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije

njena ekscelenca Roberta Metsola, predsednica Evropskega parlamenta

njegova ekscelenca Willem van de Voorde, stalni predstavnik Belgije pri Evropski uniji

Skupno odprto pismo skupine organizacij civilne družbe v EESO in mreže Civil Society Europe: Evropske institucije morajo civilno družbo priznati, vključiti in podpirati kot del strukturiranega civilnega dialoga

Spoštovana ga. von der Leyen,

Spoštovana ga. Metsola,

Spoštovani g. van de Voorde,

podpisniki tega pisma pozivamo evropske institucije, naj sprejmejo dejanske ukrepe za izvajanje določb Pogodbe za odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo na vseh področjih politike. Nadalje jih pozivamo, naj: 1) začnejo oblikovati medinstitucionalni sporazum o civilnem dialogu, 2) znotraj vsake institucije vzpostavijo vodstvena mesta za odnose s civilno družbo, 3) spodbujajo tesnejše sodelovanje med državljanskimi in socialnimi akterji.

V členu 11 Pogodbe o Evropski uniji, ki tvori del demokratičnih načel EU, zapisanih v Pogodbah, so institucije EU pozvane, naj vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo. Kljub tem pravnim določbam pa je civilni dialog v dejavnostih institucij EU še vedno nereden in nestrukturiran. Prepogosto je organiziran zgolj priložnostno in se po obsegu in kakovosti zelo razlikuje, odvisno od področja politike, evropskih institucij ali držav članic.

Oblikovalci politik so bili ponovno opozorjeni na vrednost civilnega dialoga, ko je bil njegov pomen priznan na plenarni skupščini Konference o prihodnosti Evrope, ki so jo sestavljali predstavniki javnosti, institucij in posvetovalnih organov EU, izvoljenih organov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter organizirane civilne družbe. V končnem poročilu konference, objavljenem maja 2022, je bilo pozvano k reformi „načina delovanja Evropske unije z boljšim vključevanjem socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe. Okrepiti je treba obstoječe strukture, da bi se v postopku odločanja bolje odražali potrebe in pričakovanja državljanov EU“ (predlog 39 v poglavju o evropski demokraciji). Naj spomnimo tudi na predlog 36, katerega cilj je „povečati udeležbo državljanov in mladih“, med drugim z okrepitvijo sodelovanja „med zakonodajalci EU in organizacijami civilne družbe, da se izkoristi povezava med nosilci odločanja in državljani, ki jo predstavljajo organizacije civilne družbe“.

Podpisniki tega pisma pozivamo, naj tem priporočilom sledi ambiciozni pristop. Trdno smo prepričani, da je potreben bolj strukturiran pristop na ravni EU, če želimo v polni meri izkoristiti potencial vključevanja organizacij civilne družbe v oblikovanje politik. ^[1]

Zato skupaj pozivamo evropske institucije, naj:

1. začnejo oblikovati medinstitucionalni sporazum o civilnem dialogu^[2], ki bo določal strukturiran, reden, pregleden in vključujoč civilni dialog pri oblikovanju politik EU in nacionalnih politik kot del doslednega izvajanja člena 11(1) in (2)[3] Pogodbe o Evropski uniji^[4];

2. v tem okviru vzpostavijo delovno mesto koordinatorja civilne družbe v vsakem generalnem direktoratu Evropske komisije, podobno kot za predlagane „koordinatorje za socialni dialog“. Poleg tega bi morale institucije EU vzpostaviti vodstvena mesta za odnose s civilno družbo. Podpredsednik Evropske komisije bi moral prevzeti nalogo dialoga s civilno družbo, prav tako pa bi bilo treba okrepiti vlogo podpredsednika Evropskega parlamenta, pristojnega za stike s civilno družbo. Reden dialog s civilno družbo bi morali vzpostaviti tudi sekretariat Sveta ter pisarne Evropskega parlamenta in Komisije na nacionalni ravni. Uvedba neposrednih kanalov za sodelovanje organizacij civilne družbe pri oblikovanju politik EU lahko prinese bolj ciljno usmerjene in učinkovite politike na vseh področjih in pri vseh socialno-ekonomskih vprašanjih.

3. Podpisniki v celoti spoštujemo pristojnosti socialnih partnerjev v socialnem dialogu ter tristranskih in kolektivnih pogajanjih. Hkrati imajo deležniki civilne družbe obsežno splošno in strokovno znanje ter mreže v skupnostih in družbah, zato podpisniki menimo, da bi bilo treba stališču akterjev civilne družbe, kjer je to ustrezno, prisluhniti. Uspešne in odgovorne organizacije civilne družbe lahko sodelujejo z vladami ter organizacijami delodajalcev in delavcev pri spodbujanju pravic delavcev, ustvarjanju delovnih mest, izvajanju ekološkega in digitalnega prehoda ter krepitvi socialne zaščite.

Evropske institucije imajo na voljo vsa potrebna orodja, da se zavežejo tem predlogom in v zvezi z njimi dosežejo znaten napredek pred evropskimi volitvami leta 2024. Prvi korak v tej smeri bi lahko bila sporočilo Evropske komisije o krepitvi civilnega dialoga na ravni EU in predlog priporočila o spodbujanju civilnega dialoga v državah članicah, podoben pobudi za krepitev socialnega dialoga^[5], in sicer kot nadaljevanje letnega poročila o uporabi Listine o temeljnih pravicah[6]. To bi bilo tudi v skladu s pozivom k oblikovanju strategije za civilno družbo[7].

Podpisniki tega pisma smo pripravljeni sodelovati z institucijami, da bi opredelili ključne gradnike in potrebne ukrepe za izvajanje teh predlogov v praksi.

S spoštovanjem,

evropske mreže

nacionalne organizacije

člani skupine organizacij civilne družbe v EESO

Priloga: Podrobni seznam podpisnikov (v angleščini)