European Economic
and Social Committee
Michael McLoughlin: Enaka obravnava mladih na trgu dela
Leto 2022, evropsko leto mladih, gre h koncu. EESO se je v poročilu o enaki obravnavi mladih na trgu dela zavzel za pristop, ki temelji na pomembnih spremembah politike in sodelovanju mladih, s čimer bi dosegli, da bi leto mladih presegalo zgolj komunikacijsko dejavnost.
EESO je v tem letu prevzel vodilno vlogo ter predlagal mnenja, ki temeljijo na interesih mladih, in načine, na katere bi lahko sam Odbor izboljšal udeležbo mladih.
V okviru tega procesa EESO pripravlja poročilo o enaki obravnavi mladih na trgu dela. Namen poročila je preučiti številne prakse in pravila, pogosto na nacionalni ravni, ki mlade na trgu dela obravnavajo manj ugodno, in to izključno na podlagi njihove starosti, zlasti v zvezi z minimalnimi plačami, socialno varnostjo ter zdravjem in varnostjo.
V poročilu so orisane podrobnosti v zvezi z nekaterimi vprašanji, in sicer na podlagi podatkov Eurofonda, Evropskega mladinskega foruma, MOD in Vzajemnega informacijskega sistema o socialni varnosti. Mladi so še posebej odvisni od minimalne plače, saj jo po podatkih Evropskega mladinskega foruma prejema več kot četrtina, med odraslimi pa vsaka deseta oseba. Številne države članice so določile posebne minimalne plače za mlade, ki so v vseh primerih nižje od splošne minimalne plače za posamezne starostne skupine, druge pa so osebe, mlajše od 18 let, izključile iz zakonodaje o minimalni plači.
Še eno področje, na katerem so lahko mladi deležni neenake obravnave, je brezposelnost. Tudi to je v veliki meri v pristojnosti držav članic, zlasti ko gre za višino plačil, obdobja izplačevanja in merila. Nacionalni sistemi v Evropi so zelo raznoliki in zapleteni. Mogoče si je predstavljati primere, v katerih te razlike vplivajo na vprašanja, kot sta zaposlovanje in prosto gibanje v EU.
Mladi so lahko v slabšem položaju tudi zaradi sistemov nadomestil za brezposelnost, saj morda ne izpolnjujejo zahtev glede obveznega obdobja vplačevanja v ustrezne sisteme. Neplačana pripravništva se lahko opredelijo kot čas dela, ki je podoben tistemu, ki ga opravijo plačani zaposleni, in ni povezan s formalnim in izrecnim procesom izobraževanja, usposabljanja in prostovoljstva ali delovno prakso. V posameznih državah članicah so bili zabeleženi raznoliki sistemi z različnimi ravnmi nadzora in regulacije. V poročilu je izpostavljena tudi resolucija, ki jo je sprejel Evropski parlament in ki kaže na večje zanimanje za to temo in jasen znak zavezanosti evropskemu letu mladih.