Na junijskem plenarnem zasedanju EESO je Frans Timmermans napovedal ukrepe za zaščito najranljivejših pred morebitno razširitvijo oblikovanja cen ogljika na goriva za ogrevanje in prevoz. Seznanil se je tudi s predlogi EESO o tem, kako s socialnim dialogom izboljšati odločanje podjetij o zelenem prehodu.

Predsednica EESO Christa Schweng je v pozdravnem nagovoru izvršnemu podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu dejala: „Zeleni dogovor je ambiciozna strategija za rast, s katero naj bi EU do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost in zagotovila gospodarski zagon. Okrepiti pa bi bilo treba tudi socialno razsežnost ter razsežnost dela, zdravja in pravičnosti, da bi zagotovili, da noben posameznik, skupnost, delavec, sektor ali regija ne bo prezrt.“

Frans Timmermans je dejal, da je socialna razsežnost zelenega prehoda glavna skrb Komisije, saj so se zaradi pandemije močno poglobile socialne razlike. Opisal je glavne elemente svežnja „Pripravljeni na 55“, ki naj bi bil objavljen 14. julija.

Po besedah podpredsednika Timmermansa bo s svežnjem „socialna pravičnost trdno vpeta v nove predloge“:

  • breme podnebnih ukrepov bo pravično porazdeljeno med industrijo, vlade in posameznike;
  • uveden bo socialni mehanizem za ublažitev učinka ukrepov, kot je morebitna razširitev trgovanja z emisijami na goriva za ogrevanje in prevoz, na najranljivejše skupine.

„Ranljiva gospodinjstva moramo zaščititi pred morebitnim povečanjem cen za goriva za ogrevanje in prevoz, zlasti v regijah, kjer čiste opcije niso lahko dostopne,“ je dejal podpredsednik Timmermans. „Če bi uvedli trgovanje z emisijami za ta goriva, bi to pomenilo, da bi morali storiti še korak naprej v naši zavezanosti socialni pravičnosti. V vse predloge o trgovanju z emisijami v teh novih sektorjih je treba vključiti tudi predlog v zvezi s socialnim učinkom.“

V okviru razprave se je Frans Timmermans seznanil z doprinosom EESO k oblikovanju socialnega dogovora kot sestavnega dela zelenega dogovora. Predlogi, ki jih je poročevalec Norbert Kluge predstavil v mnenju Ne zelenemu dogovoru brez socialnega dogovora, se osredotočajo na večje soodločanje delavcev v podjetjih in družbeno odgovornost podjetij.

„Menimo, da lahko z vključevanjem delavcev izboljšamo kakovost gospodarskih odločitev, ki jih sprejemajo podjetja pri prehodu na zeleni model,“ je dejal poročevalec Kluge.

„Obveščanje delavcev, posvetovanje z njimi in njihovo sodelovanje v upravnih odborih podjetja običajno vodijo k dolgoročnejšemu pristopu in izboljšanju kakovosti odločanja v programu gospodarskih reform,“ je še dodal.

EESO obenem poudarja, da se socialni dogovor kot bistven del zelenega dogovora ne nanaša le na delo. Zajema dohodek, socialno varnost in davčno podporo za vse, ki to potrebujejo, tudi za tiste, ki sploh nimajo dostopa do dela. (dm)