EESO info

Na junijskem plenarnem zasedanju EESO je Frans Timmermans napovedal ukrepe za zaščito najranljivejših pred morebitno razširitvijo oblikovanja cen ogljika na goriva za ogrevanje in prevoz. Seznanil se je tudi s predlogi EESO o tem, kako s socialnim dialogom izboljšati odločanje podjetij o zelenem prehodu.

Predsednica EESO Christa Schweng je v pozdravnem nagovoru izvršnemu podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu dejala: „Zeleni dogovor je ambiciozna strategija za rast, s katero naj bi EU do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost in zagotovila gospodarski zagon. Okrepiti pa bi bilo treba tudi socialno razsežnost ter razsežnost dela, zdravja in pravičnosti, da bi zagotovili, da noben posameznik, skupnost, delavec, sektor ali regija ne bo prezrt.“

Frans Timmermans je dejal, da je socialna razsežnost zelenega prehoda glavna skrb Komisije, saj so se zaradi pandemije močno poglobile socialne razlike. Opisal je glavne elemente svežnja „Pripravljeni na 55“, ki naj bi bil objavljen 14. julija.

Po besedah podpredsednika Timmermansa bo s svežnjem „socialna pravičnost trdno vpeta v nove predloge“:

• breme podnebnih ukrepov bo pravično porazdeljeno med industrijo, vlade in posameznike;
• uveden bo socialni mehanizem za ublažitev učinka ukrepov, kot je morebitna razširitev trgovanja z emisijami na goriva za ogrevanje in prevoz, na najranljivejše skupine.

„Ranljiva gospodinjstva moramo zaščititi pred morebitnim povečanjem cen za goriva za ogrevanje in prevoz, zlasti v regijah, kjer čiste opcije niso lahko dostopne,“ je dejal podpredsednik Timmermans. „Če bi uvedli trgovanje z emisijami za ta goriva, bi to pomenilo, da bi morali storiti še korak naprej v naši zavezanosti socialni pravičnosti. V vse predloge o trgovanju z emisijami v teh novih sektorjih je treba vključiti tudi predlog v zvezi s socialnim učinkom.“

V okviru razprave se je Frans Timmermans seznanil z doprinosom EESO k oblikovanju socialnega dogovora kot sestavnega dela zelenega dogovora. Predlogi, ki jih je poročevalec Norbert Kluge predstavil v mnenju Ne zelenemu dogovoru brez socialnega dogovora, se osredotočajo na večje soodločanje delavcev v podjetjih in družbeno odgovornost podjetij.

„Menimo, da lahko z vključevanjem delavcev izboljšamo kakovost gospodarskih odločitev, ki jih sprejemajo podjetja pri prehodu na zeleni model,“ je dejal poročevalec Kluge.

„Obveščanje delavcev, posvetovanje z njimi in njihovo sodelovanje v upravnih odborih podjetja običajno vodijo k dolgoročnejšemu pristopu in izboljšanju kakovosti odločanja v programu gospodarskih reform,“ je še dodal.

EESO obenem poudarja, da se socialni dogovor kot bistven del zelenega dogovora ne nanaša le na delo. Zajema dohodek, socialno varnost in davčno podporo za vse, ki to potrebujejo, tudi za tiste, ki sploh nimajo dostopa do dela. (dm)

Za trajnostni prehod in blaginjo ljudi in podjetij v Evropi mora biti med glavnimi prednostnimi nalogami EU v bližnji prihodnosti tudi ponovna oživitev evropskega gospodarstva. To je glavno sporočilo resolucije o prispevku EESO k delovnemu programu Evropske komisije za leto 2022, ki je bila sprejeta na plenarnem zasedanju EESO junija.

EESO v resoluciji navaja, da bi morali biti po pandemiji najpomembnejši dve ključni besedi – okrevanje in obnova. Izvajati je treba tako naložbe kot reforme, da premostimo gospodarsko in socialno krizo ter povečamo odpornost Evrope na prihodnje šoke, vse to pa mora temeljiti na vključujoči in trajnosti rasti, dostojnemu delu in socialni pravičnosti.

Pri tem bi morale biti najpomembnejše naslednje naloge:

• sprostitev celotnega potenciala enotnega trga,
• doseganje ciljev trajnostnega razvoja,
• vzpostavitev krožnega gospodarstva in podnebna nevtralnost do leta 2050,
• zagotovitev dobrega upravljanja in demokratične odgovornost.

Ob sprejetju resolucije je Christa Schweng, predsednica EESO, dejala: „Verjamem, da bodo priporočila EESO, ki smo jih pripravili dovolj zgodaj, dragocen prispevek k prihodnjemu delovnemu programu Komisije. Odbor je trdno odločen, da bo še naprej podpiral šest glavnih ciljev Komisije in opravljal svojo nalogo tako, da bo spodbujal dialog s civilno družbo ter evropskimi institucijami, da bi ti cilji postali stvarnost.“

Predsednica Schweng je dodala, da bi s sodelovanjem vseh državljanov v okviru organizacij civilne družbe proces okrevanja in preoblikovanja prihodnosti Evrope postavili na resnično demokratična tla: „Pričakujem, da bo Komisija pri določanju prednostnih nalog za naslednje leto upoštevala predloge organizirane civilne družbe Evrope.“

Rak utegne kmalu postati glavni vzrok smrti v EU, zato evropski načrt za boj proti raku vsekakor prihaja ob pravem času. EESO pozdravlja ta načrt, ki predstavlja mejnik v boju proti raku, vendar so zaradi različnih oblik regionalne in družbene neenakosti, ki še vedno obstajajo, možne dodatne izboljšave.

EESO odločno podpira Komisijin novi načrt v višini 4 milijard EUR, na podlagi katerega bodo financirani ukrepi za boj proti raku. To je prvi strateški dokument po letu 1990, ki se osredotoča na boj proti tej bolezni.

„EU potrebuje nov ʼMarshallov načrtʻ za onkologijo in to je korak v pravo smer. Ne smemo zapraviti te priložnosti,“ je poudarila Małgorzata Anna Bogusz, poročevalka za mnenje EESO Evropski načrt za boj proti raku.

„Načrt ustreza svojemu namenu, saj obsega številne ključne vidike boja proti raku,“ je dejala Milena Angelova, soporočevalka za mnenje.

Obolevnost in umrljivost za rakom sta povezani z vrsto raka ter lokacijo in družbenoekonomskim položajem bolnika. Pozornost je treba nameniti regionalnim infrastrukturnim razlikam in socialnim neravnovesjem, ki so povezana z zaposlitvijo in spolom.

EESO spodbuja države članice, naj bodo proaktivne, in poudarja, da je treba učinkovito preprečevati rakava obolenja, povezana z delom. Prav tako poziva k nadaljnjim raziskavam rakotvornih in mutagenih snovi, endokrinih motilcev ter vzrokov za nastanek poklicnih rakavih obolenj, zlasti pri ženskah.

Nenazadnje je v mnenju poudarjena ključna vloga, ki naj bi jo imeli socialni partnerji in organizacije civilne družbe pri ozaveščanju in promociji kampanj za spodbujanje zdravega življenjskega sloga. (at)

Evropski ekonomsko-socialni odbor se je zavezal, da bo skupaj z Evropsko komisijo in drugimi institucijami EU sodeloval pri ohranjanju in izvajanju temeljnih vrednot EU, zlasti pravne države, temeljnih pravic in demokracije.

Med razpravo o evropskih vrednotah z evropskim komisarjem za pravosodje Didierom Reyndersom, ki je potekala na plenarnem zasedanju 10. junija, se je EESO zavzel za večje demokratično vključevanje organizacij civilne družbe in državljanov na ravni EU, da bi njihovo sodelovanje preseglo udeležbo na volitvah in bi se omogočil smiseln civilni dialog. Člani EESO so posebej poudarili tudi priznavanje socialnih in gospodarskih pravic kot temeljnih pravic v EU.

EESO je na plenarnem zasedanju predstavil in sprejel mnenje o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo in mnenje o novi strategiji za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah, v katerem je podprl nedavne pobude, s katerimi namerava Komisija zaščititi demokratične vrednote in pravice državljanov v EU.

Predsednica EESO Christa Schweng je dejala: „Vrednote EU so povsod pred izzivi; ne moremo jih imeti za samoumevne, celo v državah z dolgoletno tradicijo demokracije. Civilna družba ima velika pričakovanja glede odziva EU in hoče biti dejavno vključena v nacionalne in evropske razprave o zaščiti teh vrednot.“

Didier Reynders je dejal: „Za reševanje številnih problemov bosta potrebna pristop celotne družbe in mednarodno sodelovanje z usklajenimi prizadevanji vlad, civilne družbe, raziskovalcev in preverjevalcev dejstev, zasebnega sektorja, medijev in državljanov. Pozdravljam plodno sodelovanje vašega Odbora pri tem.“

V mnenju o strategiji za okrepitev uporabe Listine se je EESO zavzel za ukrepe, s katerimi bi zaščitili in podprli organizacije civilne družbe. Med temi bi moral biti mehanizem opozarjanja za prepoznavanje nadlegovanja in poročanje o tovrstnih napadih. Pozval je, naj socialni partnerji dobijo večjo vlogo pri promociji in izvajanju pravic, ki jih določa Listina.

V mnenju o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo je EESO predlagal, naj Komisija oblikuje poseben steber za udeležbo civilne družbe in socialnih partnerjev ter spodbujanje demokracije na področju dela. Izrazil je obžalovanje, da akcijski načrt ne obravnava pomembne vloge socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj pri zmanjševanju neenakosti in spodbujanju Evropejcev, da sprejmejo demokratične ideale. (ll)

Praznovanje dneva evropske državljanske pobude je letos, deseto leto zapored, izjemoma potekalo po spletu in trajalo dva dni. Predsednica EESO Christa Schweng, podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová in podpredsednik Evropskega parlamenta Pedro Silva Pereira so ocenili položaj tega edinstvenega instrumenta participativne demokracije.

Predsednica Schweng je v svojih uvodnih besedah poudarila, da je eden od ključnih elementov vsakega participativnega procesa njegov učinek: „Nezadosten učinek lahko med državljani povzroči razočaranje in nezadovoljstvo ter neangažiranost.“ Dodala je še: „Evropska državljanska pobuda bo lahko postala trdno orodje za ponovno povezovanje EU z njenimi državljani le, če bo imela večji učinek.“

Od leta 2012 je le šest pobud doseglo zahtevani prag glede števila podpisov, njihov učinek pa je bil precej omejen in pozen. Vendar obstajajo razlogi za optimizem, saj sta v letu 2021 začela veljati prva dva zakonodajna akta, ki temeljita na evropskih državljanskih pobudah: direktiva o pitni vodi, na katero je vplivala pobuda „Pravica do vode“, in tako imenovana uredba o preglednosti, ki je bila odziv na pobudo „Prepovejmo glifosat“.

Věra Jourová je v svojem videosporočilu opozorila na spremembe in izboljšave, ki jih prinaša nova uredba o evropski državljanski pobudi, ki je začela veljati januarja 2020. Nato je pojasnila, da dejanski učinek pobud evropske državljanske pobude presega zakonodajni proces: „Tudi pobude, ki ne dosežejo končnih formalnih faz postopka, imajo lahko večkratni učinek. V trenutku, ko državljani sprožijo evropsko državljansko pobudo, temo, ki jih skrbi, postavijo v javni prostor. S tem pa se širi ozaveščenost in ustvarja učinek.“

Pedro Silva Pereira je dejal, da Evropski parlament še vedno razpravlja o tem, kako povečati ozaveščenost o evropski državljanski pobudi in izboljšati njeno delovanje: „Zagotoviti je treba, da se pobudo, ki doseže zadnjo fazo, resno in ustrezno obravnava.“ (na)

Vlade so največji potrošniki v Evropi, saj njihovi letni izdatki znašajo približno 14 % (ali 2 bilijona EUR) skupnega BDP EU. Večino sredstev porabijo za oddajo javnih naročil podjetjem na področju gradbeništva, storitev in dobave.

V zadnjih nekaj letih je bilo v EU veliko storjenega za to, da bi javne oblasti spodbudili k uvajanju bolj trajnostnih vzorcev potrošnje in k temu, da ne bi upoštevala le kratkoročnih potreb, temveč tudi dolgoročnejše posledice vsakega nakupa

Evropska komisija je leta 2017 objavila merila za zelena javna naročila, ki postopoma uvajajo elemente krožnega gospodarstva, da se zaprejo energetske in snovne zanke v dobavnih verigah ter čim bolj zmanjšajo negativni okoljski učinki in količina odpadkov.

Toda ker so ti ukrepi prostovoljni, je njihov učinek omejen. Po mnenju EESO je čas za uvedbo obveznih minimalnih meril za zelena javna naročila in za močno spodbudo krožnemu gospodarstvu z direktivami o javnem naročanju in sektorsko zakonodajo.

Krožno javno naročanje bo upravam omogočilo, da se bodo v času nakupa odmaknile od merila najnižje cene.

„Javna naročila so pogosto sporna, saj so izbirna merila za projekte preveč pogosto zelo enostranska in ne upoštevajo celotnega življenjskega cikla projekta ali tega, kar se z njim lahko doseže,“ pravi Ferdinand Wyckmans. „Zasnovo najnižje cene kot edinega merila za dodelitev bi bilo treba odpraviti v korist najugodnejše ponudbe, ki vključuje inovacije, kakovost izdelkov in storitev, trajnost, ekologizacijo in socialni učinek.“

Evropska komisija je že razvila več vzorcev za izračun stroškov v življenjski dobi, ki so prosto dostopni za preverjanje izdelkov in storitev. Ta orodja javnim oblastem omogočajo, da upoštevajo stroške izdelka v njegovi življenjski dobi, delo ali storitev od nakupa, delovanja in vzdrževanja pa do konca življenja. Zdaj bi jih bilo treba po mnenju EESO nadgraditi, da se vključijo stroški ogljika.

Po mnenju EESO je nujno poskrbeti tudi za to, da se bodo lahko MSP potegovala za krožna javna naročila in dobila pomoč, ki jo potrebujejo. Ta podjetja imajo ogromen potencial, vendar obstaja nevarnost, da bodo zaradi zapletenih postopkov potisnjena na rob. Samo z nujno podporo bodo lahko prispevala k lokalnim javnim naročilom, ki bodo usmerjena v človeka. (dm)

EESO podpira pobudo Komisije o zavezujoči preglednosti plačil, vendar meni, da bi bilo treba predlagano direktivo okrepiti na več področjih in sprejeti dodatne ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov za razlike v plačilu med spoloma.

EESO je v mnenju, ki ga je sprejel 9. junija, podprl predlog Komisije o direktivi o zavezujočih ukrepih za preglednost plačil, ki bodo delojemalcem pomagali uveljavljati njihovo pravico do enakega plačila v primerih, ko so bili žrtve diskriminacije pri plačilu.

Vendar pa EESO meni, da je treba predlagano direktivo okrepiti na več področjih, med drugim glede meril za določanje vrednosti dela, obsega uporabe nekaterih ukrepov za preglednost, vloge socialnih partnerjev in kolektivnih pogajanj.

Enako plačilo in delo enake vrednosti

Načelo „enako plačilo za enako delo“ se uporablja za kategorije delavcev, ki jih v skladu s predlogom Komisije specificira delodajalec. EESO meni, da je pri tem ključno imeti mehanizme, s katerimi se bo zagotovilo, da se bodo kategorije delavcev določale na spolno nevtralen način, v sodelovanju s predstavniki sindikatov in delojemalcev ter v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

Med nadaljnjimi ukrepi za reševanje strukturnih vprašanj, ki so vzrok za razlike v plačilu med spoloma, bi morali biti tudi skrb za primerno in dostopno otroško varstvo, pobude za krepitev ozaveščenosti, zagotavljanje boljše zastopanosti žensk na položajih odločanja in odprava davčnih ovir za zaposlovanje žensk. Več o tej temi lahko preberete tukaj. (na)

EU mora določiti ambiciozne gospodarske cilje za okrepitev eura. To je zdaj še pomembnejše zaradi hitrega spreminjanja svetovnega gospodarstva in sedanjega položaja EU na področju inovacij, konkurenčnosti in spodbujanja naložbam prijaznega regulativnega okolja.

EESO je v mnenju, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju junija 2021, podprl sporočilo Evropske komisije z naslovom Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti. Preobrazba v obdobju po izbruhu pandemije povzroča pomemben premik v globalnem razmerju gospodarske moči, zato bi morala EU hitro ukrepati za povečanje evropske gospodarske odpornosti. EESO se zlasti strinja z oceno Komisije glede potrebe po okrepitvi mednarodne vloge eura kot ključnega orodja za okrepitev položaja Evrope v svetu.

Poročevalec EESO za to mnenje je bil Tomasz Wróblewski (I. skupina, delodajalci), ki meni, da bi se morala Komisija bolj osredotočiti na razloge za oslabitev mednarodne vloge eura. „Svetovni položaj eura slabi, vendar ne tako hitro kot položaj dolarja,“ je dejal. „To ne spremeni dejstva, da na položaj eura vplivajo različni dejavniki, predvsem pomanjkanje integriranega skupnega trga za finančne storitve. Brez dokončanja bančne unije in unije kapitalskih trgov bo euro težje tekmoval z dolarjem,“ je dodal.

EESO tudi priporoča, da se večja pozornost posveti naglo rastočemu kitajskemu gospodarstvu, in se zavzema za akcijski načrt, ki bi to upošteval. Vloga kitajske valute renminbi v mednarodni trgovini in kliringu se povečuje. Kitajska tudi pospešeno razvija svojo digitalno valuto in za seboj pušča večino sveta. EU se mora hitro odzvati in EESO podpira predlog za oblikovanje digitalnega evra. G. Wróblewski opozarja: „Evropa ima morda na tem področju privlačnejše rešitve glede na našo zavezanost varstvu osebnih podatkov in zasebnosti uporabnikov.“ (na)

EESO je na letni konferenci skupine za evropski semester, ki je 31. maja potekala na daljavo, opozoril, da je vključenost organizirane civilne družbe v večini držav EU vse prej kot zadovoljiva.

Na konferenci, katere tema je bila Izgradnja odporne Evrope – civilna družba in nacionalni načrti za okrevanje in odpornost, so imeli govore predstavniki institucij EU, nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov, možganskih trustov in civilnodružbenih organizacij EU. Poudarek je bil na treh točkah: vključenost organizirane civilne družbe v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, pravičen prehod na zeleno, digitalno in trajnostno evropsko gospodarstvo ter izvajanje evropskega stebra socialnih pravic.

Predsednica EESO Christa Schweng je na začetku razprave poudarila izziv, da to krizo izkoristimo za nastanek različnih novih priložnosti. Eden od prav posebnih izzivov je uspešna sprostitev potenciala mehanizma za okrevanje in odpornost: „Večina držav članic se ni dovolj posvetovala z organizirano civilno družbo oziroma je to storila prepozno,“ je dejala ga. Schweng. „Zdaj imamo vrsto nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki se močno razlikujejo po kakovosti in metodologiji, zato se sprašujemo, ali ti načrti zares izpolnjujejo potrebe ljudi.“

Tiziano Treu, predsednik italijanskega ekonomsko-socialnega sveta (CNEL), je dejal, da bi morala konferenca o prihodnosti Evrope začrtati novo obliko evropskega upravljanja, ki mora postati enostavnejše in učinkovitejše, vključevati pa mora tudi ustrezna pravila, ki bodo zagotavljala vključenost organizirane civilne družbe.

Podpredsednik skupine za evropski semester Luca Jahier je dejal: „Močnejši ʼsteber državljanovʻ, ki vključuje organizirano civilno družbo ter regionalne in lokalne oblasti v zavezništvu z nacionalnimi parlamenti, bo ključnega pomena za ustrezno spremljanje reformnih procesov in naložb ter za zagotovitev potrebne vključitve legitimnih deležnikov.“ (na)

EESO je prispeval k vrhu ZN o prehranskih sistemih 2021 s spletnim posvetovanjem 28. maja, namen katerega je bil razmisliti o ranljivostih in neenakostih v evropskih prehranskih sistemih ter ugotoviti, kako bi dosegli boljšo uravnoteženost in pravičnost oskrbovalnih verig. Govorniki na visoki ravni iz Združenih narodov, Evropske komisije in Evropskega Parlamenta so izrazili svoja stališča o spremembah, ki so potrebne za krepitev uravnoteženosti, pravičnosti in spoštovanja pravic v prehodu k bolj trajnostnim prehranskim sistemom.

Pandemija COVID-19 nas poziva k spremembam. Čeprav so bili kmeti in delavci v prehranskih sistemih med krizo zaradi COVID-19 v prvih bojnih črtah in so vsem Evropejcem omogočali neprekinjeno oskrbo s hrano, je ta kriza izpostavila dejstvo, da hrana „od vil do vilic“ ni samoumevna, je povedal Andreas Thurner, predsednik študijske skupine za trajnostne prehranske sisteme.

EESO je v preteklih letih pripravil vrsto predlogov in konkretnih zamisli, ki jih lahko povzamemo v pet skupin priporočil za vrh ZN o prehranskih sistemih.

I. Spodbujanje celostne in povezane prehranske politike

II. Spodbujanje bolj zdrave in trajnostne prehrane

III. Zagotavljanje poštenih cen in prepoved nepoštenih trgovinskih praks

IV. Okrepitev potenciala kratkih verig preskrbe s hrano in agroekologije

V. Zagotavljanje strukturiranega vključevanja in udeležbe civilne družbe

EESO podpira ukrepe za okolju prijaznejši promet, vendar poudarja, da mora biti energetski prehod pravičen ter ponuditi vzdržne in realistične alternative, pri tem pa je treba upoštevati posebne gospodarske in socialne značilnosti in potrebe vseh delov Evrope, tudi podeželja.

To je glavno sporočilo iz mnenja, ki sta ga pripravila Pierre Jean Coulon in Lidija Pavić-Rogošić in je bilo sprejeto na januarskem plenarnem zasedanju Odbora. EESO v svoji oceni bele knjige o prometu iz leta 2011, katere namen je prekiniti odvisnost prometnega sistema od nafte, ne da bi to negativno vplivalo na njegovo učinkovitost ali ogrozilo mobilnost, sprejema odločno stališče.

Omejevanje načinov prevoza ni rešitev: cilj bi moral biti somodalnost in ne prehod na druge oblike prevoza. Poleg tega mora biti okoljski prehod socialno pravičen in ohraniti konkurenčnost evropskega prometa ob hkratni popolni vzpostavitvi evropskega prometnega prostora kot dela enotnega trga. Zamude na tem področju so obžalovanja vredne.

„Omejevanje mobilnosti ni rešitev. Podpiramo vse ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti prometa in zmanjšanje emisij," je dejal Pierre Jean Coulon. „Evropa se trenutno sooča z veliki težavami, vendar to ne bi smelo privesti do sprememb glede socialnih in okoljskih pričakovanj iz različnih evropskih pobud,“ je še dejal.

EESO prav tako spodbuja odprto, stalno in pregledno izmenjavo mnenj o izvajanju bele knjige. „Odbor opozarja na pomen zagotavljanja podpore civilne družbe in deležnikov, tudi prek participativnega dialoga,“ je dodala Lidija Pavić-Rogošić. Menila je še: „Dobro razumevanje in široko sprejemanje strateških ciljev bosta zelo pripomogla k doseganju rezultatov.“ (mp)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in njegova posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI) sta 17. junija, potem ko je Evropska komisija objavila posodobljeno industrijsko strategijo, organizirala živahno razpravo o stališčih organizirane civilne družbe. Razprava je bila prva v vrsti skupnih dejavnosti, ki jih strokovne skupine EESO organizirajo v zvezi s to temo, in njeni udeleženci so preučili, ali posodobljena strategija vsebuje dovolj elementov za okrepitev odpornosti in strateške avtonomije industrije EU. 

Evropska komisija je 5. maja 2021 posodobila industrijsko strategijo za Evropo, s čimer želi zagotoviti, da bodo pri ciljih na tem področju v celoti upoštevane nove razmere po krizi zaradi pandemije COVID-19 in se bo podprlo preoblikovanje gospodarstva v bolj trajnostno, digitalno, odporno in konkurenčno na svetovni ravni.

Predsednik komisije CCMI Pietro Francesco De Lotto, ki je vodil razpravo, je dejal: „Pandemija COVID-19 je pospešila mnoge procese, ki so že potekali. Družba in industrija sta se morali v zadnjih 16 mesecih prilagajati digitalizaciji tako hitro, kot še nikoli doslej, in spremembe, ki smo jim bili priča, so prelomne, najprej glede dobavnih verig, nato zdravstvene opreme in na koncu glede cepiv.“

Predsednik strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo (INT) Alain Coheur, ki je pomagal voditi razpravo, je opisal ozadje za drugo okroglo mizo in ob tem povedal: “Kriza je opozorila na druga vprašanja, ki v prvem sporočilu o industrijski strategiji marca 2020 niso bila obravnavana. Krizo moramo videti kot priložnost, da evropska industrija postane avtonomna.“

Antony Whelan, svetovalec za digitalno politiko v kabinetu predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen, je predstavil orodja Komisije za merjenje odvisnosti EU in pri tem dejal: „Z našim pristopom od spodaj navzgor smo našli zelo omejeno število področij, na katerih je odvisnost EU kot celote zaskrbljujoča.“

EESO bo organiziral vrsto razprav o industrijski strategiji, in sicer sedem spletnih seminarjev, prvi se je začel 17. junija. Marca 2022 se načrtuje zaključna razprava na visoki ravni. (ks)

Spremljevalni odbor EESO za čezatlantske odnose se je sestal le nekaj dni pred vrhom EU-ZDA na visoki ravni, da bi razpravljal o najrazličnejših temah, ki so pomembne za civilno družbo, zlasti o podnebnih spremembah in trgovini.

„Z obeh strani Atlantika prihajajo spodbudni signali na vseh področjih,“ je dejal Christian Moos, predsednik spremljevalnega odbora EESO za čezatlantske odnose.

David Livingston, višji svetovalec posebnega ameriškega predsedniškega odposlanca za podnebje Johna Kerryja, je potrdil, da je sedanja ameriška administracija popolnoma zavezana ciljem Pariškega sporazuma, in jih želi še preseči. „Nedopustno bo,“ je dejal, „če bodo države, ki so glavne akterke, pustile, da bo leto 2021 minilo, ne da bi posodobile svoje nacionalno določene prispevke, ki so v središču Pariškega sporazuma.“

Elina Bardram iz Generalnega direktorata Evropske komisije za podnebno politiko (GD CLIMA) je dejala: „Dejavno sodelovanje civilne družbe v Združenih državah Amerike z EU in drugimi državami je omogočilo, da ZDA kljub neangažiranosti prejšnje administracije niso prekinile sodelovanja.“

Predstavnica Atlantskega sveta Emilie Bel je poudarila, da so Evropejci pripravljeni izdelati trgovinsko agendo, vendar mora biti uravnotežena.

Marjorie Chorlins iz gospodarske zbornice ZDA je zatrdila, da sta ZDA in Evropa kljub čezatlantskim političnim pretresom in recesiji zaradi pandemije COVID-19 ostali največji medsebojni trgovinski partnerici. Iz nedavno objavljenega poročila o čezatlantskem gospodarstvu Transatlantic Economy 2021 je razvidno, da obe partnerici predstavljata velik delež svetovne potrošnje in svetovnega BDP. 

Tanja Buzek, predsednica spremljevalnega odbora EESO za mednarodno trgovino, je poudarila pomen sodelovanja civilne družbe za pregledno trgovinsko politiko in potrebo po močnih koalicijah za reformo Svetovne trgovinske organizacije. (at)

V drugi polovici leta 2021 bo Svetu EU drugič predsedovala Slovenija. In to že drugič v kritičnem trenutku za Evropo.

Leta 2008 se je EU soočila s finančno krizo, danes pa se še vedno spopada s socialno-ekonomskimi posledicami pandemije COVID-19. Tako ni presenetljivo, da sta poleg drugih strateških izzivov, kot je kibernetska varnost, med glavnimi prednostnimi nalogami slovenskega predsedstva tudi pripravljenost in odpornost EU na krize, zlasti zdravstvenega značaja. V času slovenskega predsedovanja bo treba izvesti tudi velik del nalog, povezanih s konferenco o prihodnosti Evrope.

EESO se veseli tesnega sodelovanja s slovenskim predsedstvom, še zlasti ker so naše prednostne naloge zelo podobne: okrevanje, pravičen podnebni in digitalni prehod ter ohranjanje vladavine prava namreč tvorijo tudi jedro dejavnosti EESO.

Brošura je na voljo v EN, FR, DE in SL na spletni strani EESO. Na naslovu vipcese@eesc.europa.eu je mogoče naročiti tudi dva izvoda v papirni obliki.