EESO je v mnenju Izboljšanje varstva okolja s kazenskim pravom, sprejetem na marčevskem plenarnem zasedanju, predlagal, da bi morala EU uvesti kazenske sankcije za čim več okoljskih kaznivih dejanj.

V poročilu je bil preučen predlog nove Direktive EU o okoljskem kriminalu (ECD) in predlagani praktični načini, kako naj postane resnično učinkovita, uravnotežena in odvračilna.

EESO je pozdravil razširitev seznama kaznivih dejanj zoper okolje z devetih na osemnajst, vendar meni, da bi morala direktiva zajemati čim več vrst okoljskih kaznivih dejanj. Prav tako meni, da bi morale biti najvišje omejitve za sankcije bistveno višje, da bi bile te učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

V poročilu je bilo tudi predlagano, da bi bila okoljska kriminaliteta v pristojnosti Evropskega javnega tožilstva, saj je za mnoge primere znano, da so povezani z organiziranim kriminalom.

EESO prav tako poziva, naj se kaznivo dejanje ekocida vpiše v direktivo in naj se opredeli kot „nezakonito ali brezobzirno dejanje, zagrešeno ob polnem zavedanju, da bo zelo verjetno povzročilo hudo in obsežno ali dolgotrajno škodo za okolje“. EESO ugotavlja, da so oboroženi spopadi po definiciji praktično vedno ekocidi. 

Okoljska kriminaliteta je četrta najdonosnejša kategorija kriminalitete na svetu in se v Evropski uniji povečuje. Število čezmejnih obsodb v zvezi z okoljsko kriminaliteto se sicer ni znatno povečalo, povečalo pa se je število kaznivih dejanj zoper okolje, zagrešenih v Evropi.
Vendar EESO poudarja, da prenova direktive ni dovolj. Ena od slabosti, ki je bila izpostavljena pri ocenah sedanje direktive, je izvajanje v državah članicah. EESO zato poudarja potrebo po okrepitvi verige pregona in predlaga, da bi države članice EU vzpostavile specializirane policijske sile, tožilce, sodnike in sodišča na področju okoljskega kriminala.

Direktiva o okoljskem kriminalu iz leta 2008 je glavni zavezujoči instrument v EU za boj proti okoljski kriminaliteti. Ocena, izvedena v letih 2019 in 2020, je pokazala, da na terenu ni imela velikega učinka. V zadnjem desetletju je število uspešno preiskanih primerov okoljske kriminalitete, ki so se končali z obsodbo, ostalo nizko, naložene sankcije niso bile dovolj odvračilne in ni bilo sistematičnega čezmejnega sodelovanja. Po oceni se je Komisija odločila, da jo nadomesti z novo direktivo EU. (mr)