Ob praznovanju novega leta s prijatelji in družino, ko smo si izmenjavali lepe želje in kovali načrte za leto 2022, nihče na svetu ni pričakoval, da se bodo naša življenja v samo nekaj mesecih tako dramatično spremenila.
Leta 2014 se je Ukrajina prvič od začetka svoje neodvisnosti zazrla v obličje vojne.
Med revolucijo dostojanstva je bilo na glavnem trgu – Trgu neodvisnosti Maidan – ustreljenih več kot 100 ljudi. Sledili sta invazija na Donbas in priključitev Krima. Ukrajinska civilna družba se je leta 2014 temeljito preoblikovala in prostovoljci so se podali na bojno črto, da bi pomagali notranje razseljenim osebam ter ranjenim vojakom. Takrat smo mislili, da so to najbolj mračni dnevi v naši zgodovini, vendar smo se zmotili.
Leta 2014 je razcepljenost naše družbe glede vprašanja, ali naj se pridružimo EU ali ne, tako rekoč izpuhtela. Zadnja raziskava mnenja pred invazijo februarja 2022 je pokazala, da celo 68 % Ukrajincev podpira članstvo v EU. Takoj po invaziji se je podpora povečala na 86 % in se do konca marca povzpela na 91 %, kar je absoluten rekord.
Ta trdna podpora je odziv na pomoč civilne družbe EU, ki se je takoj mobilizirala in vlade EU silila k hitrim odločitvam. Prostovoljci, ki pomagajo od prvih ur invazije, imajo izredno pomembno vlogo. Njihova velika moč je v tem, da lahko hitro najdejo rešitve za kakršen koli problem, od streliva do dronov pa vse do zdravil in oblačil za begunce. Valovi demonstracij in morje rumeno-modrih zastav, ki so zaplapolale po EU, so bili neverjetni. Medtem ko smo se skrivali v zakloniščih, so nam slike ljudi po celem svetu, ki podpirajo Ukrajino, dajale moč.
Večina naših partnerjev je takoj, ko so izvedeli za obsežne letalske napade povsod po Ukrajini, poklicala in spraševala, kako lahko pomagajo. Dobili smo veliko pomoči, vendar je potrebujemo še več.
Vojska potrebuje inovativne rešitve in tehnologije, da bi dobila bitko, zdravniki vseh specializacij potrebujejo sodobno opremo in osebje, da bi lahko pomagali ranjenim vojakom in civilistom, prostovoljci pa potrebujejo še več stikov po celem svetu.
Toda potrebujemo tudi strateško vizijo procesa okrevanja v Ukrajini, in tukaj so ključnega pomena skupna prizadevanja celotnega demokratičnega sveta za izgradnjo močne in varne države ter razvoj inovativnih rešitev v gradbeništvu, pri organizaciji infrastrukture, za podporo podjetjem in znanstvenikom ter za krepitev zmogljivosti institucij na različnih ravneh.
Ukrajina in EU sta se v tej vojni veliko naučili:
Nekatere razmere zahtevajo nujne rešitve, zlasti glede vprašanj skupne varnosti.
Vojna se je začela leta 2014 in Ukrajinci že osem let pojasnjujemo, zakaj je nevarno gojiti tesne odnose z Rusijo ter biti odvisen od ruskih energetskih virov in drugih proizvodov države, ki svoje prihodke porablja za terorizem in množične poboje. Kljub temu ne Ukrajina ne EU nista bili pripravljeni na tako brutalno in obsežno invazijo, saj bi sicer obe strani pokazali več odločnosti. Ali bi še vedno prišlo do invazije, če bi bile leta 2014 izrečene enako stroge sankcije kot leta 2022?
Vojna leta 2022 je hkrati vojna inovacij in tehnologije. Če bomo povečali energijsko učinkovitost, razpršili vire energije, poiskali nove digitalne rešitve, razvili vesoljske tehnologije, izboljšali ravnanje z našimi naravnimi viri in podobno, bomo gotovo manj odvisni in varnejši kot zdaj, ko se vse države soočajo z resno krizo.
Če bomo razumeli, kako pomemben je takojšen odziv politikov, diplomatov, vojaških sil, prostovoljcev in civilne družbe, smo na poti do zmage. Še vedno je potrebna ogromna podpora, toda tudi motivacija je z vsakim dnem večja.
Ukrajinci smo dokazali, da so naše glavne vrednote človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice. Doslej še ni bilo hitrega postopka za pristop k EU, toda Ukrajina je v izrednem položaju in morda je čas za premislek o postopku.
Ukrajinci se popolnoma zavedamo, kako veliko dela nas čaka, če želimo članstvo v EU. Naša moč je naša motivacija, da zgradimo svobodno državo in oblikujemo partnerstva s tistimi, ki so nam pomagali v najtežjih časih. Zato vztrajamo, zaupamo naši vojski in verjamemo v vizijo države blaginje.
Nadija Afanasieva, direktorica ukrajinskega instituta za mednarodno politiko v Kijevu
Pokaži manj