EESO info

Mikuláš Bek, češki minister za evropske zadeve, je v govoru članom EESO 28. aprila 2022 v Pragi razkril pet najverjetnejših političnih prioritet prihodnjega češkega predsedovanja Svetu EU.

G. Bek je pričakovane politične prednostne naloge češkega predsedovanja navedel na seji predsedstva EESO, pri tem pa poudaril, da bo glavna pozornost posvečena zelenemu in digitalnemu prehodu, zaradi nedavnih dogodkov pa tudi varnosti.

Pod geslom „Evropa kot naloga“, vzetem iz govora češkega voditelja Václava Havla v Aachnu, se bo češko predsedstvo EU osredotočilo na:

1) upravljanje begunske krize in okrevanja po vojni v Ukrajini,
2) energetsko varnost v Evropi,
3) krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti in kibernetske varnosti,
4) strateško odpornost evropskega gospodarstva,
5) odpornost demokratičnih institucij.

V zvezi z razvojem krize v Ukrajini je dejal, da bo „zagotavljanje dostopa do cenovno ugodnih, trajnostnih, a hkrati zanesljivih virov energije eden od največjih izzivov, s katerimi se je kdaj soočila EU“.

Med razpravo so člani EESO ministra pozvali k povečanju podpore, ki jo EU in vlade držav namenjajo organizacijam civilne družbe, saj te organizacije v prvih bojnih vrstah pri reševanju humanitarne krize, ki jo je povzročila ruska invazija v Ukrajini, in nujno potrebujejo praktično pomoč.

Evropska solidarnost je bila še ena od ključnih tem razprave: člani so poudarili, da bo uvoz energije iz Rusije mogoče ustaviti samo, če bodo vse države članice EU držale skupaj in si delile razpoložljive vire energije.

Več govornikov je opozorilo tudi na to, da se med češkim predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici leta 2022 ne sme spregledati socialnih vidikov. Z višanjem cen energije in živil je namreč vse več tudi revščine, ki ogroža socialno kohezijo.

Na seminarju o optimalni mešanici virov energije za trajnostno in cenovno dostopno energijo, ki je potekal v okviru tega dogodka, je predsednica EESO Christa Schweng poudarila, da je bistveno zmanjšati energijsko odvisnost EU od tretjih držav. V ta namen je treba diverzificirati vire energije in povečati naložbe v obnovljive vire energije.

„Za zagotovitev uspešnega prehoda morajo organizacije civilne družbe imeti ključno vlogo pri opredelitvi in izvajanju politik,“ je dejala. (mp)

EESO je pozdravil predlog Evropske komisije za direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, pri čemer je pobudo označil kot prepotreben korak k določitvi jasnih in dobro opredeljenih meril za klasifikacijo delovnega razmerja ter urejanje uporabe algoritmov pri zaposlovanju platformnih delavcev.

EESO je menil, da je uporaba zavezujočega pravnega instrumenta, tj. direktive, ki ureja platformno delo, upravičena, saj izjemna raznolikost delovnih pogojev in zakonodaje v posameznih državah članicah pogosto vodi v slabo obravnavo platformnih delavcev ter krhkost nacionalnih in evropskih standardov varstva delavcev. Mnenje je bilo sprejeto na njegovem marčevskem plenarnem zasedanju EESO s 149 glasovi za, 80 proti in 17 vzdržanimi glasovi.

Poročevalka za mnenje Cinzia del Rio je dejala: Po vsej EU opažamo očitne primere diskriminacije in neenake obravnave platformnih delavcev. Razmere v državah članicah so zelo raznolike – to je prava regulativna džungla, ki jo je treba odpraviti. Namen predlagane direktive je zagotoviti prožen regulativni okvir, ki ga je mogoče prilagoditi na nacionalni ravni in ki bi upošteval razlike v delovnih pogojih ljudi.

Zdaleč najbolj pomembni vprašanji sta pravna kvalifikacija delovnega razmerja in njegovo jasno razlikovanje od resnične samozaposlitve. V ta namen je treba jasno opredeliti pravno odgovornega delodajalca, da se zagotovi ustrezno plačilo davkov in socialnih prispevkov ter omogoči kolektivna pogajanja. EESO meni, da je besedilo predloga Komisije preveč splošno in nejasno glede teh vprašanj, pa tudi glede številnih drugih, kot je pravica delavcev in predstavnikov sindikatov do obveščenosti in posvetovanja.

Te pravne negotovosti lahko v nekaterih primerih spodbudijo nastanek in širjenje neprijavljenih oblik dela ter obžalovanja vredne primere izkoriščanja in tekmovanja med samimi delavci, ki so morda žrtve nezakonitih podizvajalskih praks, je opozoril EESO. 

Skupina delodajalcev v EESO je predložila nasprotno mnenje, ki je prejelo več kot 30 % oddanih glasov in je bilo objavljeno kot priloga k sprejetemu mnenju. Skupina delodajalcev je nasprotovala uporabi direktive za urejanje platformnega dela, saj se boji, da bi takšna zavezujoča zakonodaja pomenila enotno rešitev za vse. To lahko postane ovira za inovacije in naložbe pri vzpostavljanju in razvoju digitalnih platform v EU.

Prav tako se ne strinja z uvedbo pravne opredelitve EU o tem, kdo je delavec in kdo samozaposleni platformni delavec, saj ne bi mogla upoštevati različnih modelov, ki se uporabljajo v različnih državah, in slediti dinamičnemu razvoju na trgih dela. (ll)
 

EESO je pozval države članice EU, naj okrepijo svoja prizadevanja in izvajajo direktivo EU, ki določa sankcije zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. EESO je v nedavno sprejetem mnenju opozoril na neustrezen prenos in izvajanje direktive v državah članicah.

Zaposlovanje nezakonitih migrantov je pogosto primer izkoriščanje delovne sile, pa tudi dejavnik za še večje tihotapljenje migrantov. Vsako leto to zahteva življenja tisočev ljudi, ki se podajajo na nevarno pot, da bi dosegli Evropo. EESO pravi, da je treba proti obema kriminalnima praksama odločno ukrepati na nacionalni ravni in na ravni EU.

EESO je v svojem mnenju poudaril, da se resnost sankcij med državami članicami zelo razlikuje in da v večini primerov to bolj malo vpliva na delodajalce, da ne bi zaposlovali državljanov tretjih držav, ki prebivajo nezakonito. 

Druga pomanjkljivost direktive je njena nezmožnost, da bi migrante spodbudili k vložitvi uradnih pritožb zoper delodajalce. Razlog za to je pogosto utemeljen in legitimen strah migrantov, da bodo vrnjeni v svojo državo izvora. Odločno podpiramo pripravljenost Komisije, da proti državam članicam začne postopke za ugotavljanje kršitev, če še naprej ne bodo želele sporočati vseh ustreznih informacij o izvajanju ključnih obveznosti glede sankcij, inšpekcijskih pregledov in zaščite pravic migrantov, ki izhajajo iz direktive, je dejal poročevalec tega mnenja Carlos Manuel Trindade. 

V drugem mnenju je EESO analiziral izvajanje nedavno predlaganega prenovljenega akcijskega načrta EU za boj proti tihotapljenju migrantov za obdobje 2021–2025. Pozdravil je celovit pristop k temu vprašanju in ga pozdravil kot nadaljevanje prizadevanj za boj proti tej nevarni kriminalni dejavnosti. Po podatkih Europola je več kot 90 % oseb, ki so v Evropsko unijo vstopile nezakonito, del svoje poti opravilo s pomočjo tihotapskih mrež.

Boj proti tihotapljenju migrantov velja za prednostno nalogo v okviru novega pakta EU o migracijah in azilu, saj je zahteval življenja tisočev migrantov – žensk, otrok in moških. Tihotapljenje oseb krši njihove pravice in izkorišča osebe, ki poskušajo vstopiti v EU. Poleg tega je s tem ogrožena tudi evropska varnost.

Boj proti tihotapljenju migrantov nikoli ne sme biti usmerjen proti samim migrantom ali humanitarni pomoči in podpori zanje. Solidarnosti ne smemo kriminalizirati, je dejal poročevalec mnenja José Antonio Moreno Diaz. Zavedamo se, da je varovanje zunanjih meja EU prednostna naloga, vendar jih je treba vedno varovati ob spoštovanju človekovih pravic.

EESO je v mnenju Izboljšanje varstva okolja s kazenskim pravom, sprejetem na marčevskem plenarnem zasedanju, predlagal, da bi morala EU uvesti kazenske sankcije za čim več okoljskih kaznivih dejanj.

V poročilu je bil preučen predlog nove Direktive EU o okoljskem kriminalu (ECD) in predlagani praktični načini, kako naj postane resnično učinkovita, uravnotežena in odvračilna.

EESO je pozdravil razširitev seznama kaznivih dejanj zoper okolje z devetih na osemnajst, vendar meni, da bi morala direktiva zajemati čim več vrst okoljskih kaznivih dejanj. Prav tako meni, da bi morale biti najvišje omejitve za sankcije bistveno višje, da bi bile te učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

V poročilu je bilo tudi predlagano, da bi bila okoljska kriminaliteta v pristojnosti Evropskega javnega tožilstva, saj je za mnoge primere znano, da so povezani z organiziranim kriminalom.

EESO prav tako poziva, naj se kaznivo dejanje ekocida vpiše v direktivo in naj se opredeli kot „nezakonito ali brezobzirno dejanje, zagrešeno ob polnem zavedanju, da bo zelo verjetno povzročilo hudo in obsežno ali dolgotrajno škodo za okolje“. EESO ugotavlja, da so oboroženi spopadi po definiciji praktično vedno ekocidi. 

Okoljska kriminaliteta je četrta najdonosnejša kategorija kriminalitete na svetu in se v Evropski uniji povečuje. Število čezmejnih obsodb v zvezi z okoljsko kriminaliteto se sicer ni znatno povečalo, povečalo pa se je število kaznivih dejanj zoper okolje, zagrešenih v Evropi.
Vendar EESO poudarja, da prenova direktive ni dovolj. Ena od slabosti, ki je bila izpostavljena pri ocenah sedanje direktive, je izvajanje v državah članicah. EESO zato poudarja potrebo po okrepitvi verige pregona in predlaga, da bi države članice EU vzpostavile specializirane policijske sile, tožilce, sodnike in sodišča na področju okoljskega kriminala.

Direktiva o okoljskem kriminalu iz leta 2008 je glavni zavezujoči instrument v EU za boj proti okoljski kriminaliteti. Ocena, izvedena v letih 2019 in 2020, je pokazala, da na terenu ni imela velikega učinka. V zadnjem desetletju je število uspešno preiskanih primerov okoljske kriminalitete, ki so se končali z obsodbo, ostalo nizko, naložene sankcije niso bile dovolj odvračilne in ni bilo sistematičnega čezmejnega sodelovanja. Po oceni se je Komisija odločila, da jo nadomesti z novo direktivo EU. (mr)
 

Evropska unija mora braniti naše temeljne vrednote, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. EESO je zato na marčevskem plenarnem zasedanju odločno podprl oblikovanje strategije Evropske komisije za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja.

EESO je trdno prepričan, da je antisemitizem preizkus za evropsko idejo, pravno državo, temeljne pravice in demokracijo,pojasnjuje poročevalec Ákos Topolánszky.

Odbor strategijo pozdravlja, ker si prizadeva ne le za obravnavanje antisemitizma, ampak tudi za negovanje judovskega življenja in za delo v smeri javnih politik in sodelovanja skupnosti, ki spodbuja vzajemno sprejemanje.

EESO meni, da je bistveno razumeti korenine in vzroke vseh oblik nasilja nad judovskimi posamezniki in skupnostmi, da bi lahko učinkovito ukrepali, ne le prek kazenskega pravosodnega sistema, temveč tudi z učinkovitejšim sistemom ukrepanja na ravni skupnosti in družbe. 

Poleg tega mora biti judovska kultura kot sestavni del evropske identitete bolj dostopna državljanom in širši javnosti. Odbor poziva institucije EU, države članice in socialne partnerje, naj ustrezno predstavijo in proslavijo vlogo judovske skupnosti v EU kot bistveni in neodtujljivi del skupne kulture.

Odbor meni, da je treba vse ustavne in evropske pravne instrumente dosledno uporabljati za boj proti antisemitskim vsebinam v medijih, hkrati pa izboljšati poznavanje in razumevanje judovskega življenja z bolj uravnoteženim in rahločutnejšim poročanjem. 

V večini primerov je zastopanost judovskih skupnosti in njihovih članov v tradicionalnih in družbenih medijih zelo omejena, poudarek pa je predvsem na vplivu antisemitskega nasilja in terorizma. Vendar obstaja tudi potreba po predstavitvi pozitivne vsebine, ki bi to presegala, s čimer bi priznali pomen družbenega sobivanja. 

EESO na koncu spodbuja Evropsko komisijo, naj boju proti antisemitizmu in strateškem programu za negovanje judovskega življenja zagotovi močno zunanjepolitično razsežnost v vseh vidikih sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Odbor izpostavlja našo sosedsko politiko in instrumente razvojnega sodelovanja, pa tudi na instrumente za približevanje držav kandidatk Evropski uniji kot ustrezne mehanizme za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja. (gb)

EESO podpira ukrepe, ki jih je predlagala Komisija za boj proti zlorabi slamnatih podjetij in uvedbo minimalne dejanske obdavčitve podjetij, vendar jih želi okrepiti. V dveh mnenjih, sprejetih na marčevskem plenarnem zasedanju, je izpostavil morebitne pomanjkljivosti in predlagal ključne dodatne ukrepe. 

Učinkovita in pravična obdavčitev na celotnem enotnem trgu je ključnega pomena za spodbuditev dejanskega okrevanja po pandemiji COVID-19 ter financiranje digitalnega in zelenega prehoda. EESO je v mnenjih pozdravil predloge Komisije za boj proti uporabi slamnatih podjetij za izogibanje obdavčitvi in uvedbo minimalne dejanske obdavčitve podjetij, vendar je opozoril na morebitne vrzeli in predlagal ključne dodatne ukrepe. 

Benjamin Rizzo, poročevalec za mnenje o boju proti uporabi slamnatih subjektov, je dejal: „Slamnata podjetja, ki so bila ustanovljena v državah članicah, se morajo uskladiti s predlogom Komisije. Bolj kot kdajkoli prej je nujno sodelovanje med državami članicami, da se prepreči oslabitev fiskalnih pooblastil EU.“ 

Javier Doz Orrit, soporočevalec za to mnenje, je dodal: „Direktiva proti slamnatim podjetjem dopolnjuje zakonodajni sveženj Komisije proti pranju denarja, vendar bi ga morala dopolnjevati tudi pravila proti temu, da slamnata podjetja vodijo ‘poklicni posredniki’.“ 

Krister Andersson, poročevalec za mnenje o minimalni dejanski obdavčitvi podjetij, je dejal: „Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) naj bi predstavila pomembna pravila o varnih pristanih, poenostavljenih upravnih postopkih in drugih pomembnih točkah. Tudi ta pravila bi bilo treba vključiti v direktivo. Ključnega pomena je, da se zakonodaja v EU prenese na enoten način in da se enako in hkrati uporablja tudi po vsem svetu.“ 

Petru Sorin Dandea, soporočevalec za to mnenje, je dodal: „EESO bi pozdravil pripravo ocene učinka za dele direktive, s katerimi se zagotavlja usklajenost s pravom EU. Pozivamo, naj se taka analiza izvede ter javno objavi.“ (tk)
 

Novi evropski Bauhaus postavlja kulturno in ustvarjalno razsežnost v središče evropskega zelenega dogovora in vala prenove ter je odskočna deska za zeleni prehod. S temi besedami je predsednica EESO Christa Schweng povzela stališče EESO o tej novi pobudi Komisije, ko se je na plenarnem zasedanju EESO 23. marca 2022 sestala s komisarko za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Mariyo Gabriel.

„V celoti se strinjamo s ciljem, da se vsem državljanom s praktičnimi izkušnjami zagotovi dostop do dobrin, ki so del krožnega gospodarstva in manj ogljično intenzivne, v njihovem življenjskem in delovnem okolju, javnih stavbah in stanovanjih, in sicer s konkretnimi izkušnjami,“ je dejala ga. Schweng. Poudarila je pomen vključevanja organizacij civilne družbe in usmerjenosti v prihodnost ter dodala: „EESO je pripravljen dejavno sodelovati pri participativnem pristopu gibanja novi evropski Bauhaus, da bi zagotovili ploden dialog z državljani in civilno družbo, jim ponudili rešitve ter izboljšali njihovo vsakdanje življenje.“

V zvezi s hudimi posledicami pandemije in izbruha vojne v Ukrajini, je ga. Gabriel poudarila, kako pomembni so takšni projekti v današnjem času: „Menim, da je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da lahko z upanjem zremo v prihodnost in si še naprej skupaj prizadevamo za to. Prav to pa prinaša novi evropski Bauhaus, pri čemer je EESO ključni partner za njegov uspeh. Skupaj bomo poskrbeli, da se bo konkretno izvajal čim bližje lokalnim skupnostim, evropskim državljanom in njihovim domovom.“

Komisarka je menila, da je participativni pristop bistven za ohranitev dialoga z državljani, in dodala, da je bila prav ta zamisel o soustvarjanju in sodelovanju navdih za našo pobudo. Pohvalila je predloge EESO, kot sta predlog za vzpostavitev platforme civilne družbe za zagotavljanje podpore na lokalni ravni in namera o organizaciji posebne konference v okviru letnega festivala, posvečenega novemu evropskemu Bauhausu, ki bo potekal od 9. do 12. junija 2022. Še en pomemben korak je ustanovitev laboratorija novega evropskega Bauhausa aprila 2022, tj. skupine za razmislek in ukrepanje na področju soustvarjanja, izdelovanja prototipov in preskušanja.

EESO je na marčevskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje o reviziji direktive o energijski učinkovitosti stavb, v katerem je pozdravil dejstvo, da so v novem predlogu Komisije upoštevana vprašanja, ki jih je izpostavil v prejšnjih mnenjih.

Poročevalec Mordechaj Martin Salamon je v zvezi s sprejetjem mnenja dejal: „EESO z zadovoljstvom pozdravlja pristop EU, saj spodbuja prenovo zlasti energijsko najmanj učinkovitih stavb in Evropsko unijo usmerja v razogljičenje ogrevanja in hlajenja. Za pospešitev potrebnega prehoda so učinkovitejši ukrepi na ravni EU.“

Namen posodobljene direktive o energijski učinkovitosti stavb je prispevati k energijsko učinkovitemu in visokokakovostnemu grajenemu okolju brez fosilnih goriv, ki zagotavlja orodja za učinkovit boj proti energijski revščini in odpravljanje strukturnega dolgoročnega nezadostnega vlaganja v stavbe.

Zaradi nedavnega močnega zvišanja cen energije in glede na obete, da bodo cene vsaj srednjeročno ostale na visoki ravni, je bolj kot kdaj koli prej pomembno pripraviti strategijo za zajezitev in odpravo energijske revščine. 

Leta 2018 ni zmoglo poravnati računov za elektriko 6,8 % oseb v EU (približno 30,3 milijona), zaradi česar jim je grozil odklop elektrike, nedavni dogodki pa so ta problem še zaostrili. 

Da bi zagotovili dostojna, cenovno dostopna in zdrava stanovanja za vse, bi morala EU izvajati dolgoročne ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb, vključno z varnim odstranjevanjem azbesta. To je še toliko bolj nujno, ker bosta ogrevanje in hlajenje na osnovi fosilnih goriv še dražja zaradi naraščajočih stroškov pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS). (mp)

Pravični postopki in dialog z lokalnimi skupnostmi bodo Evropejce prepričali o koristih energetskega prehoda ter jih spodbudili k sodelovanju v njem, je EESO zapisal v mnenju, sprejetem na marčevskem plenarnem zasedanju.

Kot je EESO poudaril v mnenju „Pogoji za družbeno sprejemljiv energetski in nizkoogljični prehod“, je za družbeno podporo energetskemu in nizkoogljičnemu prehodu bistvena vzpostavitev zaupanja med vsemi deležniki. 

„Pri vseh ukrepih, povezanih z energetskim prehodom, sta potrebna odprto komuniciranje in polno sodelovanje v čim zgodnejši fazi razvoja projektov, in to na vseh ustreznih ravneh, od evropske do lokalne ravni upravljanja“, je povedal poročevalec Arnaud Schwartz.

Soporočevalec Jean Coulon je dodal: „ Podpora civilne družbe je izjemno pomembna, da se zagotovi občutek odgovornosti skupnosti, saj lahko lokalne organizacije lažje prispevajo k javni razpravi in z uporabo znanstvenih podatkov ukrepajo proti lažnim idejam, ki morda krožijo.“

Evropska unija potrebuje energetski prehod, ker je čistejši ter tako za posameznika kot za skupnost pravičnejši. Prav tako bo dolgoročno za državljane cenejši. Vendar so potrebne spremembe tako na individualni ravni kot tudi v skupnosti. Kratkoročno lahko razogljičenje povzroči višje stroške za proizvajalce in višje cene za potrošnike.

Zato je ključnega pomena, da se okrepi medsebojno zaupanje med prebivalci in vsemi deležniki ter sprejmejo prehod in tehnične spremembe, ki jih prinaša, od načrtovanja do izvajanja. Zato mora biti ta proces neodvisen, pregleden in vključujoč, zagotovljene informacije bi morale biti visokokakovostne in lahko dostopne, nosilci odločanja pa bi morali prevzeti odgovornost. (mp)

Predlagana posodobitev uredbe o vseevropskih prometnih omrežjih je potrebna in dobrodošla, če želi EU resnično in vključno z železnicami prispevati k trajnosti in pametni mobilnosti. To je bilo glavno sporočilo mnenja o reviziji uredbe o TEN-T in železniških tovornih koridorjih, ki je bilo sprejeto na marčevskem plenarnem zasedanju.

Nova uredba bo nadgradila obstoječi regulativni okvir iz leta 2013 in pomagala doseči cilje zelenega dogovora, strategije za trajnostno in pametno mobilnost ter akcijskega načrta za železnice na področju infrastrukture. 

G. Back je tako komentiral sprejetje tega mnenja: Skrajni čas je že bil, da se predlaga nova uredba, ki je prilagojena sedanjim politikam in temelji na izkušnjah iz zadnjih nekaj let. Načrtovano okrepitev pravil o izvajanju TEN-T pozdravljamo, saj izvajanje sedanje uredbe povzroča velike zamude in ni zadovoljivo.

Odbor zlasti ceni namero Evropske komisije, da kohezijo postavi v središče predloga. To pomeni, da je treba pri vzpostavljanju omrežja v vseh regijah EU zagotoviti dostopnost in povezljivost potniškega in tovornega prometa. Poleg tega bi morala nova uredba zagotoviti tudi učinkovito usklajevanje in medsebojno povezovanje med prometom na dolge razdalje, regionalnim in lokalnim prometom na eni strani, na drugi pa prometom v urbanih vozliščih.

EESO s tehničnega vidika podpira vse večjo usklajenost infrastrukturnih zahtev „jedrnih“ in „celovitih“ omrežij ter določitev rokov: do leta 2030 bi bilo treba vzpostaviti jedrno omrežje, do leta 2040 „razširjeno jedrno omrežje“ in do leta 2050 celovito omrežje. V zvezi z rokom leta 2030 ponovno poudarja, da dvomi v njegovo izvedljivost, kar je že izrazil v svojem poročilu o oceni iz leta 2020, vendar meni, da je treba rok ohraniti in tako vršiti pritisk na države članice. (mp)

EESO je v nedavnem mnenju na lastno pobudo predlagal ustanovitev evropske agencije za odpravo pomanjkljivosti mehanizma EU na področju civilne zaščite, za katerega se zdi, da se ne more več odzivati na nesreče, povezane s podnebnimi spremembami, in na številne katastrofe, kot je sedanja vojna v Ukrajini. 

EESO predlaga, da bi ta agencija dosledneje povezovala civilno zaščito in humanitarno pomoč ter utirala pot odločnejšim zunanjepolitičnim ukrepom.

Kljub temu, da je bil mehanizem EU na področju civilne zaščite maja 2021 okrepljen in pravno prilagojen, je vojna v Ukrajini pokazala, da ga je treba nujno izboljšati ter skladneje povezati civilno zaščito in humanitarno pomoč.

Christophe Quarez, poročevalec za mnenje o krepitvi mehanizma EU na področju civilne zaščite, je dejal: Pri vseh novih izzivih in zlasti ob vojni v Ukrajini menimo, da mehanizem nima dovolj orodij oziroma, da ta niso dovolj učinkovita. Namen predloga za ustanovitev evropske agencije za civilno zaščito in humanitarno pomoč je pomagati ukrajinskemu prebivalstvu in bolje reševati tudi druga vprašanja, povezana z nesrečami in humanitarnimi krizami.

Soporočevalka Violeta Jelić je dodala: Vse sodelujoče države morajo civilni zaščiti dati večje priznanje in ceniti to njeno delovanje, ki izhaja iz čiste solidarnosti in občutka pripadnosti.

EESO tudi meni, da diplomatska razsežnost evropske civilne zaščite ni dovolj razvita. Glede na to, da ima Evropska unija vodilno vlogo pri nudenju humanitarne pomoči sosednjim državam, lahko mehanizem civilne zaščite postane močno orodje v naboru orodij zunanje politike EU.

EESO je predlagal tudi zakonodajno spremembo za odobritev samodejnih in takojšnjih odzivov v okviru mehanizma v primeru nesreče ali krize, ki jo povzroči človek na ozemlju EU ali zunaj njega. (at)

29. marca je potekal prvi Evropski forum civilne družbe o trgovini in trajnostnem razvoju, ki je civilno družbo, akademsko skupnost, institucije EU in mednarodne institucije povezal v razpravi o inovativnih idejah in konkretnih priporočilih o prihodnosti trgovinske politike EU. 

Forum je potekal v prelomnem času za trgovino in trajnostni razvoj. Vključeval je sklop delavnic, na katerih so bila obravnavana vprašanja od stvarnih pravic do spremljanja, izvrševanja in še veliko več, udeleženci pa so bili pozvani, naj izrazijo svoja stališča v okviru tekočega pregleda akcijskega načrta o trgovini in trajnostnem razvoju v 15 točkah in najnovejšega dogajanja v partnerskih državah EU. 

„EESO se zavezuje, da bo gonilna sila ambiciozne razprave o trgovini in trajnostnem razvoju, ki odraža visoka pričakovanja civilne družbe,“ je ponovno potrdila predsednica Odbora Christa Schweng . Omenila je tudi geopolitične izzive današnjega časa. Vojna v Ukrajini, kot številne druge, ima trajnostno razsežnost: gre za vprašanje virov in odvisnosti v svetu, na katerega vplivajo podnebne spremembe.

Bernd Lange, predsednik odbora Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino, je poudaril, da se je zaradi pandemije COVID-19 in ruske agresije spremenil globalni okvir. Dejal je, da je multilateralni sistem v nevarnosti in jasno je, da bi moral biti večji poudarek na bilateralnih trgovinskih dogovorih.

Luisa Santos iz Business Europe se je strinjala, da je multilaterizem v krizi, vendar je dodala, da ne smemo odnehati, saj za ohranjanje dialoga potrebujemo multilateralne institucije, in opozorila na številne nedavne okoljske pobude na ravni Svetovne trgovinske organizacije. 

Anaïs Berthier iz Client Earth je menila, da je bila trgovinska politika EU preveč izolirana od drugih politik, kot so okoljske in podnebne. Poudarila je, da morajo avtonomne pobude zagotavljati, da produkti, ki se pojavljajo na trgu EU, izpolnjujejo trajnostna merila. 

Maria Martin-Prat, namestnica generalnega direktorja za trgovino pri Evropski komisiji, ki vodi tekoče delo v zvezi s pregledom trgovine in trajnostnega razvoja, je dejala, da skladnost ne bo cilj, ampak je učinkovita in prinaša spremembe. 

Jean-Marie Paugam, namestnik generalnega direktorja pri Svetovni trgovinski organizaciji, je poudaril, da trgovina ne bi smela biti ovira okoljskim politikam. „Za trajnostni razvoj imamo mehanizem obveščanja o trgovinskih ukrepih in videli smo, da so bili obsežni trgovinski ukrepi usmerjeni v okoljske cilje.“ 

Tanja Buzek, predsednica spremljevalnega odbora EESO za mednarodno trgovino in poročevalka za mnenje EESO o pregledu poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, je postavila visoko raven pričakovanj in dejala: „Naše prednostne naloge pri pregledu poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju je treba obravnavati s svežo miselnostjo, kar pomeni tudi odpravo razdrobljenosti.“ Ambiciozen pregled mora vključevati prenovljen pristop k izvrševanju s kaznimi in močnejšim spremljanjem, ki ga bo izvajala civilna družba in pri katerem se bodo uporabljali inovativni instrumenti ter okrepili vzvodi za trgovino in trajnostni razvoj. (at)
 

EESO je v nedavnem mnenju dejal, da bi morale biti organizacije civilne družbe tesno vključene v pogajanja o novih prostotrgovinskih sporazumih v okviru prihodnje trgovinske politike EU. 

EESO je trdno prepričan, da bi bilo treba organizacijam civilne družbe in socialnim partnerjem nameniti mesto v pogajanjih o novi trgovinski strategiji EU. S tem bi doprinesli k temu, da bi bile koristi te politike dejansko porazdeljene med vse udeležence, tako v EU kot v partnerskih državah. 

Evropska komisija je februarja 2021 predstavila novo odprto, trajnostno in odločno trgovinsko politiko, s pomočjo katere bi EU uvedla strožje pogoje za svoje trgovinske partnerje in postavila v središče trajnost. Vendar so po mnenju EESO za uresničitev te nove politike EU potrebni številni predpogoji:

V mnenju na lastno pobudo, ki je bilo sprejeto na marčevskem plenarnem zasedanju EESO, so predstavniki organizacij civilne družbe poudarili, da je za sporazume o prosti trgovini in naložbah potreben nov okvir, ki bo vključeval organizacije civilne družbe in hkrati ozaveščal javnost.

Član EESO in poročevalec za mnenje Stefano Palmieri je poudaril, da bi bilo treba pripraviti novo pogajalsko metodologijo za določitev novega časovnega načrta, ki bi v vseh pogajalskih fazah omogočal resnično sodelovanje organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev.

EESO je kritičen do različnih pogajalskih orodij, ki jih uporablja EU, in meni, da je čas za oblikovanje nove pogajalske strategije z novimi standardi in postopki, s katerimi bi poskrbeli za široko in konstruktivno vključitev civilne družbe in socialnih partnerjev v pogajanja. Prvi korak k temu bi bil podpis memoranduma o soglasju med pogajalskima stranema, ki bi zagotovil, da bi obe strani zaključili različne faze pogajanj. Drugi korak bi bila temeljita reforma notranjih svetovalnih skupin. V mnenju je predlagano, naj vsak podpisan sporazum vsebuje protokol o delovanju notranjih svetovalnih skupin.

Ta dvojni proces reform bi temeljil na novi trgovinski politiki EU in prispeval k uresničevanju njenih ciljev. 

Dijaki iz vse Evrope, ki so sodelovali na virtualnem dogodku mladih Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS2022), so podpredsednici Evropske komisije za vrednote in preglednost Věri Jourovi predstavili osem konkretnih predlogov. EESO je dogodek z naslovom „Resnica o lažeh – mladi proti dezinformacijam“ gostil 31. marca in 1. aprila 2022. 

Po dveh dneh živahnega virtualnega razpravljanja je 99 dijakov, starih od 16 do 18 let, pripravilo konkretna priporočila, ki so jih predstavili podpredsednici Věri Jourovi.

„Za povečanje odpornosti naše družbe proti dezinformacijam in lažnim novicam je ključno izobraževanje,“ je dejala podpredsednica Jourová, ki je ob zaključku dogodka Vaša Evropa, vaš glas 2022 priporočila dijakov podrobno pregledala in o vsakem posebej razpravljala z dijaki. „Dezinformacije so grožnja naši družbi, zlasti v času vojne. Proti njim moramo ukrepati, pri tem pa ohraniti svobodo govora,“ je dejala. 

Cilj dogodka #YEYS2022 je bil ozaveščanje o nevarnostih dezinformacij in spodbujanje dijakov, da postanejo dejavnejši v boju proti lažnim novicam. Mladim so bili predstavljeni tudi načini za lažje odkrivanje dezinformacij in ukrepanje proti njim. V majhnih skupinah so na različnih delavnicah izdelali dezinformacijsko kampanjo, na katero je bilo treba nato odgovoriti z močno protikampanjo.   

Dijake je pozdravila predsednica EESO Christa Schweng, ki je dejala: „Lažne novice se nenehno širijo z namenom spodkopati evropske vrednote in demokracijo. #YEYS2022 vam mladim daje priložnost, da razvijete kritično razmišljanje in spoznate orodja za boj proti dezinformacijam. Mladi ste ključ za oblikovanje boljše prihodnosti za Evropo.“

Cillian Lohan, podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, je dogodek sklenil z naslednjimi besedami: „Kot predstavniki civilne družbe bi si želeli več srečanj z mladimi, prisluhniti vašemu odprtemu razmišljanju in naše skrbi povezati z vašo domišljijo in vizijo prihodnosti.“ 

Dogodek vaša Evropa, vaš glas 2022! YEYS 2022 je bil označen za enega glavnih dogodkov v evropskem letu mladih 2022.

Več podrobnosti o dogodku YEYS 2022 je na voljo na uradni spletni strani dogodka. (ks)
 

EESO je 7. maja praznoval dan Evrope 2022 z dvema poudarkoma: na mladih in na podpori Ukrajini.

EESO se je pridružil drugim organom in institucijam EU v Bruslju, da bi obeležil dan Evrope s skupnim osredotočenjem na mlade in Ukrajino.

Čeprav so v letošnjem evropskem letu mladih glavna tema mladi, je EESO na posebni spletni strani, namenjeni spletnemu dogodku, tudi odločno pozval k podpori Ukrajini.

Na Dan Evrope vsako leto v Bruslju in drugod po EU obeležujemo zgodovinsko deklaracijo Roberta Schumana z dne 9. maja 1950. To je priložnost za pregled vsega, kar je EU dosegla z mirom, sodelovanjem in solidarnostjo, ter za razmislek o tem, kaj želimo doseči v prihodnosti. EU na ta dan vabi državljane iz vse Evrope, da se seznanijo z delom njenih institucij in ter s tem, kaj lahko EU naredi zanje.

Več o tem je na voljo tukaj. (ck)