Pripravila skupina delojemalcev v EESO

EESO je na marčevskem plenarnem zasedanju sprejel pomembno mnenje o predlogu Komisije za direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu. V njem je izrazil prepričanje, da je bistveno poudariti domnevo o delovnem razmerju in okrepiti te določbe, da bi preprečili nadaljnje vrzeli, ki bi omogočale, da se zaposleni opredelijo kot samozaposleni. Mnenje obravnava tudi vlogo algoritmičnega upravljanja in kolektivne pravice platformnih delavcev.

Razpravo o novi direktivi za platformne delavce, katere cilj je zagotoviti njihovo jasno razvrstitev med zaposlene, da bi preprečili sedanje prakse, je zaznamovalo odločno nasprotovanje številnih delodajalcev po vsej Evropi. Zaradi močnega zavračanja regularizacije prekarnega in navideznega samozaposlovanja je potreba po tej zakonodaji še toliko bolj očitna, saj se vprašanje ne bo rešilo s samoregulacijo v gospodarstvu. Brez zakonodaje bodo platforme še naprej delovale na tankem robu opredelitve zaposlitvenega razmerja ter se tako izognile kolektivnim pogajanjem in socialni zaščiti. S tem potrošnikom ponujajo nižje cene ter kot običajno prenašajo resne posledice in skrite stroške na družbo kot celoto.

Prizadevanja za zagotovitev pravne varnosti in jasnosti po vsej Evropi niso le v interesu delavcev. Številna podjetja, katerih mnenja se ne slišijo in ki upoštevajo ne le črko delovne zakonodaje, temveč tudi njen duh, se soočajo z nelojalno konkurenco zaradi teh oblik socialnega dampinga. Ko razpravljamo o prihodnosti Evrope, je treba odgovoriti tudi na to vprašanje: navzgor usmerjena socialna konvergenca ali tekmovanje v zniževanju standardov. Navsezadnje je socialni mir, ki ga uživamo vsi, vključno s podjetji, odvisen tudi od socialne kohezije in določene stopnje enakosti, ki jih ogroža plenilski kapitalizem.

Nove oblike dela bodo zaradi svoje narave vedno deležne skepse. Platformno delo pri tem ni izjema. Po eni strani tehnološki napredek ponuja nove organizacijske možnosti in zaposlitvene priložnosti. Po drugi strani pa je to pogosto povezano s prekarnostjo. Ta proces dejansko ni nič novega: od začetka industrijske revolucije so se sindikati porodili iz solidarnosti proti nečloveškim delovnim pogojem v tovarnah. Odtlej se je zgodilo veliko in na splošno je vsaj v Evropi vzpostavljeno močno varstvo delavcev. Sedaj so znova potrebni popravki, da se zagotovi, da ta inovacija ne bi poslabšala življenjskih in delovnih razmer naših državljanov in delavcev. (pbr)