Med prvo omejitvijo gibanja zaradi pandemije COVID-19 je število delavcev v EU, ki so opravljali delo na daljavo, poskočilo s 5 % na 40 %. Leto pozneje delo na daljavo ostaja, vendar je zaenkrat še težko ustrezno oceniti njegov vpliv na delodajalce, zaposlene in družbo kot celoto. EESO poudarja potrebo po več raziskavah in dolgoročni perspektivi, da bi izkoristili prednosti te oblike dela in zmanjšali tveganja, ki jih prinaša.
Delo na daljavo lahko kljub očitnim priložnostim, ki jih ponuja delavcem in delodajalcem, npr. večjo produktivnost, prožnejše oblike dela in večjo avtonomijo, tudi negativno vpliva na poklicno in zasebno življenje ljudi. Med pandemijo so se meje med poklicnim in zasebnim življenjem včasih zabrisale zaradi prevelike delovne obremenitve, daljšega delovnega časa in nezadostnega časa za počitek.
V kulturi stalne dosegljivosti, v kateri se številni delavci težko odklopijo, lahko to škoduje njihovemu duševnemu in telesnemu zdravju ter dobremu počutju. EESO je v dveh mnenjih o delu na daljavo, ki ju je sprejel na marčevskem plenarnem zasedanju, poudaril, da so ženske še posebej izpostavljene škodljivim učinkom dela od doma, saj bolj pogosto delajo od doma, službo pa morajo uskladiti še z gospodinjskimi opravili.
Podatki iz študije Eurofounda kažejo, da 30 % „rednih“ delavcev na daljavo sedaj vsak dan ali večkrat tedensko dela v svojem prostem času, približno 20 % pa jih dela več kot 48 ur na teden. Okoli 40 % rednih delavcev na daljavo počiva manj kot 11 ur na dan.
Za zmanjšanje tveganj dela na daljavo v času po pandemiji in povečanje njegovih koristi EESO socialne partnerje iz držav članic poziva, naj prek obstoječega socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj vzpostavijo pravila, prilagojena posameznim državam članicam ter razmeram v posameznih panogah in podjetjih.
Delo na daljavo bi moralo biti ustrezno urejeno. Pri tem je treba zagotoviti, do bo po koncu krize zaradi COVID-19 spet temeljijo na prostovoljni osnovi in da se bo mogoče vrniti na star način dela. Delavci na daljavo bi morali imeti enake individualne in kolektivne pravice ter enako delovno obremenitev kot njihovi sodelavci, ki delajo v prostorih delodajalca. Ureditev dela na daljavo mora biti opredeljena pisno ter mora zagotavljati enako obravnavo in enake zdravstvene in varnostne pogoje, meni EESO.
„Delo od doma bo značilno za trge dela v prihodnosti, vendar ne smemo dopustiti, da bi vodilo v socialno nazadovanje in osamitev delavcev. Ljudem lahko pomaga pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, vendar ne smemo dovoliti diskriminacije ali različnega obravnavanja med tistimi, ki delajo doma, in tistimi, ki se odločijo za delo v pisarni," je dejal poročevalec za mnenje Izzivi dela na daljavo Carlos Manuel Trindade.
Glede na to, kako hitro se ta način dela širi, in izkušnje, pridobljene v času pandemije, bi bilo treba preučiti veljavne sporazume EU o delu na daljavo in zagotoviti, da bodo učinkoviti tudi v novih okoliščinah, je dejal EESO.
Zlasti relevantna sta okvirni sporazum o delu na daljavo iz leta 2002 in okvirni sporazum o digitalizaciji iz leta 2020, ki sta bila podpisana s socialnimi partnerji na ravni EU. Države članice in socialni partnerji bi ju morali upoštevati pri oblikovanju nacionalnih okvirov za podjetja in delavce, ki uporabljajo ta način dela.
Poleg tega bi bila v skladu z določbami PDEU in/ali na ravni držav članic morda lahko sprejeta evropska pobuda, s katero bi zaščitili in uresničili pravico do odklopa.
EU in države članice bi morale uporabljati tudi veljavno zakonodajo, ki se v celoti nanaša na delo na daljavo, kot sta direktivi o delovnem času in o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Slednji bi bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo in ustrezno uporabljati, saj bo to „nedvomno prispevalo k izboljšanju delovnih pogojev delavcev na daljavo“.
EESO prav tako opozarja na tveganje, da bi z delom na daljavo prišlo do uvedbe dvojnega bremena plačanega in neplačanega dela. Gospodinjsko delo še vedno ni enako porazdeljeno med ženske in moške. Večinoma ga opravljajo ženske, kar zmanjšuje njihove sposobnosti pri doseganju produktivnosti pri plačanem delu in lahko ogrozi njihove poklicne možnosti.
„Družba kot celota in podjetja morajo storiti vse, da bodo odpravili spolne stereotipe in da bodo ženske priznane kot polnopravne delavke ob njihovih številnih drugih vlogah in kvalitetah. Gospodarski in socialni stroški teh predsodkov so za družbo zelo visoki,“ je dejala poročevalka za mnenje Milena Angelova.
Ob tem EESO poziva k sprejetju dogovora o oskrbi za Evropo in poudarja, da so razpoložljivost, dostopnost in cenovna ugodnost infrastrukture in storitev za otroke, osebe s posebnimi potrebami in starejše prav tako ključni pogoj za enakopravnost spolov pri delu na daljavo.