EESO info

Dijaki iz celotne Evrope so izvršnemu podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu predali konkretne predloge podnebnih ukrepov, sprejetih na virtualnem vrhu mladih o podnebju, ki ga je 18. in 19. marca 2021 organiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor.

„Mladi Evropejci lahko vplivate na prihodnost EU: brez vaših pozivov k ukrepanju evropskega zelenega dogovora ne bi bilo,“ je dejal g. Timmermans v pozdravnem nagovoru na dogodku Vaša Evropa, vaš glas (YEYS) 2021. „Zelo sem navdušen nad vašim poglobljenim razumevanjem problema podnebnih sprememb in načinom, kako ste mi predstavili svoje predloge. Tako se živi – z razumevanjem drug drugega. Zelo težko je sovražiti človeka, ki ga razumeš,“ je dejal.

Po dveh dneh živahne virtualne razprave v 45 virtualnih pogajalskih sobah je več kot 234 dijakov iz 28 držav, starih od 16 do 18 let, pripravilo konkretna priporočila, ki so jih predstavili na zaključni plenarni seji.

Dijaki so morali prevzeti vlogo skupine deležnikov v simulaciji konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP) in sodelovati z drugimi skupinami, skupaj pa oblikovati načrt za omejitev segrevanja planeta na varno raven precej pod 1,5 ºC do konca stoletja. Skupine so predstavljale resnične sektorje in panoge, katerih dejavnosti in zagovorništvo vplivajo na segrevanje planeta.

Njihovipredlogi so bili naslednji:

• sajenje dreves v mestih in nameščanje vertikalnih vrtov
• „ekološki projekt Manhattan“ za EU, ki bi pomenil velikanske naložbe v nove tehnologije
• naložbe v večje izobraževanje širše javnosti
• izvajanje prilagojenih politik, ki ustrezajo posebnim okoliščinam posamezne države
• podpiranje pogozdovanja kot ene najučinkovitejših dolgoročnih rešitev za odstranjevanje ogljika
• uvajanje vodika in bioplina ob postopnem opuščanju fosilnih goriv
• odpravljanje vrzeli med razvitimi državami in državami v razvoju

V končnem načrtu mladih Evropejcev, ki ga je predstavilo osem dijakov, je predvideno zvišanje temperature za 1,4 °C do leta 2100, s čimer je bil dosežen cilj vaje.

Cillian Lohan, podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, je dogodek sklenil z naslednjimi besedami: „Upam, da je izkušnja z YEYS v vas prebudila željo biti aktivni državljani. Za močno demokracijo potrebujemo vaše sodelovanje. Mladinsko gibanje je pokazalo, da spremembe lahko pridejo z ulice. Danes smo pomagali, da te zahteve po večjem ukrepanju odmevajo v središčih moči.“

Več podrobnosti o dogodku YEYS 2021 je na voljo na uradni spletni strani dogodka. (ks)

EESO je 20. marca gostil virtualni spremljevalni dogodek v povezavi z dogodkom „Vaša Evropa, vaš glas!“ (YEYS), z naslovom Designing Systemic Change (Snovanje sistemskih sprememb). Na njem je sodelovalo več strokovnjakov, aktivistov in vplivnežev, ki so posredovali svoje znanje in izkušnje glede podnebnih ukrepov z vidika sistemskih sprememb.

Dogodek je vodil podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Cillian Lohan, ki je temo takole predstavil: „Podnebne spremembe se povečujejo in kot posamezniki težko vidimo rešitev; za ta izziv je potrebna bistvena sprememba kulture, vedenja in vrednot.“

Dogodek je imel štiri dele, ki so bili vsi osredotočeni na potrebo po sistemskih spremembah za premagovanje podnebnih sprememb.

Virginijus Sinkevičius, evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo, je prvo panelno razpravo začel z videosporočilom, v katerem je poudaril potrebo po pristopu, ki bi zajel vse: „Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, zmanjševanje virov in onesnaževanje so povezani, zato jih moramo obravnavati skupaj. Evropska komisija se je na to odzvala z zelenim dogovorom, svojo vlogo pa morajo prevzeti tudi državljani, saj potrebujemo nove zamisli, ki morajo biti sistemske.“

Podnebna aktivistka Josephine Becker je omenila pojem podnebne pravičnosti: „Evropa je delno odgovorna za to podnebno krizo, zato je naša dolžnost, da ukrepamo.“

Corina Angheloiu, višja strateginja za zasnovo, Forum for the Future, je v drugi panelni razpravi predstavila svoje poglede glede pravega pristopa za uvedbo sistemskih sprememb: „Glavno izhodišče za uvedbo sistemskih sprememb so vrednote; sedanji gospodarski sistemi se osredotočajo na učinkovitost, če pa v središče sistema postavimo pravičnost, bodo posledice očitne.“

Nisreen Elsaim, predsednica mladinske svetovalne skupine OZN za podnebne spremembe, je imela naslednje sporočilo: „Sedanji gospodarski in politični sistemi ne služijo našemu namenu in škodijo našemu okolju. Upravljanje, ki temelji na rezultatih, ne deluje.“

Lewis Akenji, direktor inštituta Hot or Cool, je na tretji panelni razpravi pojasnil, kako sedanji sistemi vplivajo na življenjski slog ljudi in njihove odločitve glede prevoza, dela, hrane itd.: „Ustvarjamo vse večje neenakosti in naša potrošnja je prevelika; sedanji gospodarski in politični sistemi nas ne osrečujejo.“

Saoi O'Connor, podnebna aktivistka, je spregovorila o vlogi odločevalcev: „Voditelji in politiki lahko govorijo o številkah in politikah, ne zdi pa se, da upoštevajo realnost življenja ljudi.“

Na zadnji panelni razpravi so bili predstavljeni konkretni primeri pobud za sistemske spremembe. Christian Kroll, izvršni direktor in ustanovitelj spletnega iskalnika Ecosia, je pojasnil, da ves dobiček podjetja uporabijo za zasaditev različnih vrst dreves z dodano vrednostjo za lokalne skupnosti po svetu.

Borka za počasno modo in vplivnica Juliet Bonhomme je poudarila moč, ki jo imajo potrošniki zaradi odločitev, ki jih sprejemajo: „Naš denar je naša moč.“

Dogodku je na Facebooku sledilo več kot 100 ljudi z vse Evrope, ki so sistemske spremembe lahko odkrivali tudi s pomočjo umetnosti: umetnika Sophie Ong in Tibor Miklos sta takoj po dogodku predstavila svoja dela, ki so jih navdihnile razprave. (dgf)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je bil povabljen k sodelovanju v ključnem organu konference, ki bo začrtal pot prihodnjega razvoja EU.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je julija 2019 v političnih smernicah nove Komisije pozvala h konferenci o prihodnosti Evrope, da bi državljani lahko sooblikovali prihodnji razvoj EU.

Na tej podlagi so 10. marca 2021 predsedniki treh glavnih institucij EU (Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sveta EU) podpisali skupno izjavo o konferenci o prihodnosti Evrope, s katero so natančno opredelili njen obseg (dialog z državljani), vsebino (uresničevanje dvojnega, zelenega in digitalnega prehoda, ter okrepitev evropske odpornosti, konkurenčnosti in solidarnosti) ter časovni potek (sklepi naj bi bili pripravljeni do pomladi 2022).

Za upravljanje konference je pristojen izvršni odbor, ki nadzoruje delo konference in neposredno poroča njeni skupščini.

EESO je bil kot dom evropske civilne družbe ter most med evropskimi institucijami in organizirano civilno družbo vabljen k sodelovanju v izvršnem odboru.

Predsednica EESO Christa Schweng se je udeležila vseh sej izvršnega odbora.

EESO pripravlja tudi svoj prispevek h konferenci, pri čemer lahko uporabi vsaj tri ključne prednosti:

• 329 članov EESO, ki prihajajo iz najrazličnejših družbenih okolij (delodajalci, sindikati in širša civilna družba) iz 27 držav članic,
• ustaljeno mrežo nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov in
• povezovalno skupino – mrežo organizacij civilne družbe, ki sicer niso neposredno zastopane v EESO, vendar so z njim tesno povezane, kar povečuje njegov doseg.

EESO je bolj kot kdaj koli prepričan, da lahko s specifičnimi in konkretnimi prispevki h konferenci o prihodnosti Evrope doseže spremembe in zagotovi, da se bo jasno in glasno slišal glas evropske civilne družbe. (sm)

Med prvo omejitvijo gibanja zaradi pandemije COVID-19 je število delavcev v EU, ki so opravljali delo na daljavo, poskočilo s 5 % na 40 %. Leto pozneje delo na daljavo ostaja, vendar je zaenkrat še težko ustrezno oceniti njegov vpliv na delodajalce, zaposlene in družbo kot celoto. EESO poudarja potrebo po več raziskavah in dolgoročni perspektivi, da bi izkoristili prednosti te oblike dela in zmanjšali tveganja, ki jih prinaša.

Delo na daljavo lahko kljub očitnim priložnostim, ki jih ponuja delavcem in delodajalcem, npr. večjo produktivnost, prožnejše oblike dela in večjo avtonomijo, tudi negativno vpliva na poklicno in zasebno življenje ljudi. Med pandemijo so se meje med poklicnim in zasebnim življenjem včasih zabrisale zaradi prevelike delovne obremenitve, daljšega delovnega časa in nezadostnega časa za počitek.

V kulturi stalne dosegljivosti, v kateri se številni delavci težko odklopijo, lahko to škoduje njihovemu duševnemu in telesnemu zdravju ter dobremu počutju. EESO je v dveh mnenjih o delu na daljavo, ki ju je sprejel na marčevskem plenarnem zasedanju, poudaril, da so ženske še posebej izpostavljene škodljivim učinkom dela od doma, saj bolj pogosto delajo od doma, službo pa morajo uskladiti še z gospodinjskimi opravili.

Podatki iz študije Eurofounda kažejo, da 30 % „rednih“ delavcev na daljavo sedaj vsak dan ali večkrat tedensko dela v svojem prostem času, približno 20 % pa jih dela več kot 48 ur na teden. Okoli 40 % rednih delavcev na daljavo počiva manj kot 11 ur na dan.

Za zmanjšanje tveganj dela na daljavo v času po pandemiji in povečanje njegovih koristi EESO socialne partnerje iz držav članic poziva, naj prek obstoječega socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj vzpostavijo pravila, prilagojena posameznim državam članicam ter razmeram v posameznih panogah in podjetjih.

Delo na daljavo bi moralo biti ustrezno urejeno. Pri tem je treba zagotoviti, do bo po koncu krize zaradi COVID-19 spet temeljijo na prostovoljni osnovi in da se bo mogoče vrniti na star način dela. Delavci na daljavo bi morali imeti enake individualne in kolektivne pravice ter enako delovno obremenitev kot njihovi sodelavci, ki delajo v prostorih delodajalca. Ureditev dela na daljavo mora biti opredeljena pisno ter mora zagotavljati enako obravnavo in enake zdravstvene in varnostne pogoje, meni EESO.

„Delo od doma bo značilno za trge dela v prihodnosti, vendar ne smemo dopustiti, da bi vodilo v socialno nazadovanje in osamitev delavcev. Ljudem lahko pomaga pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, vendar ne smemo dovoliti diskriminacije ali različnega obravnavanja med tistimi, ki delajo doma, in tistimi, ki se odločijo za delo v pisarni," je dejal poročevalec za mnenje Izzivi dela na daljavo Carlos Manuel Trindade.

Glede na to, kako hitro se ta način dela širi, in izkušnje, pridobljene v času pandemije, bi bilo treba preučiti veljavne sporazume EU o delu na daljavo in zagotoviti, da bodo učinkoviti tudi v novih okoliščinah, je dejal EESO.

Zlasti relevantna sta okvirni sporazum o delu na daljavo iz leta 2002 in okvirni sporazum o digitalizaciji iz leta 2020, ki sta bila podpisana s socialnimi partnerji na ravni EU. Države članice in socialni partnerji bi ju morali upoštevati pri oblikovanju nacionalnih okvirov za podjetja in delavce, ki uporabljajo ta način dela.

Poleg tega bi bila v skladu z določbami PDEU in/ali na ravni držav članic morda lahko sprejeta evropska pobuda, s katero bi zaščitili in uresničili pravico do odklopa.

EU in države članice bi morale uporabljati tudi veljavno zakonodajo, ki se v celoti nanaša na delo na daljavo, kot sta direktivi o delovnem času in o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Slednji bi bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo in ustrezno uporabljati, saj bo to „nedvomno prispevalo k izboljšanju delovnih pogojev delavcev na daljavo“.

EESO prav tako opozarja na tveganje, da bi z delom na daljavo prišlo do uvedbe dvojnega bremena plačanega in neplačanega dela. Gospodinjsko delo še vedno ni enako porazdeljeno med ženske in moške. Večinoma ga opravljajo ženske, kar zmanjšuje njihove sposobnosti pri doseganju produktivnosti pri plačanem delu in lahko ogrozi njihove poklicne možnosti.

„Družba kot celota in podjetja morajo storiti vse, da bodo odpravili spolne stereotipe in da bodo ženske priznane kot polnopravne delavke ob njihovih številnih drugih vlogah in kvalitetah. Gospodarski in socialni stroški teh predsodkov so za družbo zelo visoki,“ je dejala poročevalka za mnenje Milena Angelova.

Ob tem EESO poziva k sprejetju dogovora o oskrbi za Evropo in poudarja, da so razpoložljivost, dostopnost in cenovna ugodnost infrastrukture in storitev za otroke, osebe s posebnimi potrebami in starejše prav tako ključni pogoj za enakopravnost spolov pri delu na daljavo.

EESO je 24. marca gostil razpravo o novi strategiji o pravicah invalidov, ki jo je pred kratkim objavila Evropska komisija. Razprave se je udeležila tudi komisarka za enakost Helena Dalli.

Strategija, ki bo veljala v obdobju 2021–2030, naj bi zagotovila dosledno izvajanje Konvencije ZN o pravicah invalidov v EU. Konvencija je prelomen dokument, ki je spremenil dojemanje invalidnosti, saj k njej pristopa na temelju človekovih pravic in družbi nalaga odgovornost za odpravo ovir, ki invalidom onemogočajo polno vključenost v družbo.

„Pozdravljamo novo strategijo EU o pravicah invalidov. V EU je približno 87 milijonov ljudi s takšno ali drugačno obliko invalidnosti in več kot polovica meni, da je zaradi tega diskriminirana,“ je v ugodnem govoru povedala predsednica EESO Christa Schweng.

Spomnila je, da je bil EESO prva institucija, ki je leta 2019 sprejela mnenje na lastno pobudo in v njem pozvala k novi agendi o pravicah invalidov, ki bi bila popolnoma usklajena s konvencijo ZN. „Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da je mnogo priporočil, ki smo jih pripravili takrat, upoštevanih v strategiji EU o pravicah invalidov, predlagani pred nekaj tedni.“

EESO je tako v svojih mnenjih kot v okviru dela tematske študijske skupine za pravice invalidov, ki je bila ustanovljena za spremljanje izvajanja konvencije ZN v državah članicah, pozival k njenemu doslednemu upoštevanju.

Mnenje o oblikovanju agende EU o pravicah invalidov za obdobje 2020–2030 ni edino besedilo EESO, ki obravnava to vprašanje: pripravil je še več drugih dokumentov na to temo, kot sta informativno poročilo in mnenje o pravici invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament. EESO bo novo strategije analiziral v novem mnenju, ki bo predstavljeno na plenarnem zasedanju julija.

„Deset let potem, ko je EU ratificirala Konvencijo ZN o pravicah invalidov, je skrajni čas za okrepljeno politično ukrepanje EU na področju invalidnosti. Naš cilj je vnesti pozitivne spremembe v življenja invalidov v EU in drugod, da bodo lahko na enaki podlagi sodelovali z drugimi, brez izjeme,“ je dejala komisarka Dalli.

Člani EESO so pohvalili novo strategijo, vendar so opozorili, da morajo EU in države članice pri njenem izvajanju upoštevati katastrofalne posledice epidemije za invalide, zlasti v zvezi z zaposlovanjem in izobraževanjem, saj so se obstoječe neenakosti še povečale. (ll)

Železniški promet še ni dosegel popolnega političnega, regulativnega in kulturnega napredka, čeprav je 25 let liberalizacije precej pripomoglo k odpiranju trgov in uresničevanju tehnične uskladitve. To je glavno sporočilo mnenja o enotnem evropskem železniškem območju, ki je bilo sprejeto na marčevskem plenarnem zasedanju EESO.

Kot poudarja EESO, je potrebna nedvoumna analiza enotnega evropskega železniškega območja in njegovih dosežkov, evropsko leto železnic 2021 pa bi lahko bilo odlična priložnost za pregled razvoja in določitev novih ciljev za prihodnost.

Poročevalec za mnenje Stefan Back je na plenarnem zasedanju dejal: „Železniški promet potrebuje spremembo podjetniške kulture in pristop, ki bo veliko bolj usmerjen na potrebe strank, tako v potniškem kot v tovornem prometu.“ Evropsko leto železnic 2021 bi bilo lahko priložnost za spodbujanje spremembe vedenja, razvoj boljšega sodelovanja med prevozniki in strankami ter za čim večjo uporabo možnosti, ki jih ponuja digitalizacija.

Pandemija COVID-19 je ustavila ali zavrla projekte, ki jih je sedaj treba pospešiti. Državna pomoč ostaja ključna za zagotavljanje osnovnih storitev tudi po krizi, pogodbe za opravljanje storitev javne službe pa lahko zagotovijo dostopne, cenovno ugodne in vključujoče storitve potniškega prometa za vse. EESO meni, da je to eden najučinkovitejših in najuspešnejših ukrepov za spodbujanje železniškega potniškega prometa. (mp)

Če želimo do leta 2050 uresničiti podnebne in energetske cilje EU, moramo bistveno pospešiti uresničevanje energetske unije. To je v nedavnem mnenju zapisal EESO, ki opozarja, da bi bilo nevarno, če bi pri tem spregledali socialni in gospodarski položaj posameznih držav članic.

EESO poudarja, da bi neupoštevanje socialnih in gospodarskih razmer v posameznih državah članicah lahko ogrozilo družbeno sprejemljivost naložb in reform za pospešitev energetskega prehoda.

V mnenju, ki ga je pripravil Lutz Ribbe in je bilo sprejeto na marčevskem plenarnem zasedanju, EESO pojasnjuje svoje stališče o poročilu za leto 2020 o stanju energetske unije in oceni nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Pri tem ugotavlja, da so bili energetski in podnebni cilji za leto 2020 sicer večinoma doseženi, s čimer pa se ne smemo zadovoljiti.

Cilji za naslednjih 30 let, začenši z desetletjem po letu 2020, morajo biti veliko ambicioznejši, pri čemer je treba v središče energetske unije resnično postaviti državljane.

G. Ribbe je povedal: „Energetski prehod je ogrožen, če politiki obljubljajo udeležbo velikega dela družbe, v resnici pa te obljube ne jemljejo resno in je ne uresničijo.“ (mp)

EESO pozdravlja novi akcijski načrt o nedonosnih posojilih, vendar meni, da v njem ni novih predlogov, ki bi ustrezali obdobju pandemije COVID-19. Tako se mora Evropa z izrednimi razmerami spoprijeti s pravili, napisanimi za običajne čase.

V mnenju, sprejetem na plenarnem zasedanju 25. marca, je EESO analiziral strategijo za reševanje vprašanja nedonosnih posojil. Evropska komisija je izrazila glavne skrbi glede specifičnih gospodarskih sektorjev, kot so banke, kupci kreditov in skrbniki kreditov. EESO pa je poudaril stališče širše evropske družbe.

„EESO zelo skrbi stabilnost bančnega sektorja“, je dejal poročevalec Kęstutis Kupšys. „Vendar pa nas skrbi tudi za podjetja, ki so zadolžena in ne morejo več plačevati svojih dolgov, ter za podjetja, ki so sposobna preživeti in bodo morda potrebovala dodaten denar od bank. V mislih imamo tudi ranljive državljane, ki so zadolženi in bodo kmalu postali žrtve „mrhovinarskih skladov“. In končno imamo v mislih tudi vse davkoplačevalce: kadar, ali bolje, če se javna sredstva namenjajo za nakup portfeljev nedonosnih posojil, se prav ta uporabljajo za reševanje bank pred slabimi terjatvami.

EESO najprej in predvsem priporoča obravnavanje temeljnih vzrokov za nedonosna posojila, da se prepreči njihovo kopičenje v prihodnosti. Najboljši način za to je nenehno izboljševanje konkurenčnosti ter osredotočanje na neprekinjeno poslovanje in gospodarsko okrevanje, ob sočasnem oblikovanju trdnih sistemov socialne varnosti, boju proti revščini, prezadolženosti in brezposelnosti, zagotavljanju ustreznih plač ter izvajanju proticikličnih ukrepov ekonomske politike v kriznih časih.

Zaradi učinka koronavirusa na gospodarstvo EU se pričakuje povečanje obsega nedonosnih posojil po vsej EU. EESO poziva, naj ukrepe pomoči kreditnim institucijam spremljajo vladni ukrepi pomoči posojilojemalcem, ki so se v težavah znašli zgolj zaradi pandemije, da bi ublažili negativne posledice.

Medtem ko Evropska komisija predlaga nadaljnji razvoj sekundarnih trgov za prizadeto premoženje, EESO meni, da preveč poudarja potrebo po vseevropskem čezmejnem trgu za nedonosna posojila. Bilo bi nevarno izterjevalcem dolgov dati dovoljenje za poslovanje po celotni EU brez ustreznega nadzora tako domače države kot države gostiteljice. Tak ukrep bi bil upravičen le, če bi bil uravnotežen z vrsto ukrepov za zaščito posojilojemalcev v težavah, torej s standardom varstva potrošnikov na ravni EU za izterjevalce dolgov.

Poleg tega je zelo vprašljivo, ali čezmejne dejavnosti kupcev kreditov omogočajo oprijemljive gospodarske koristi za gospodarski sistem na splošno in ne le za banke, kupce in skrbnike kreditov.

Glede prodaje nedonosnih posojil družbam za upravljanje premoženja (ki jim pogovorno rečemo „slabe banke“) EESO meni, da mora to ostati izjema. Prednost naj se daje dvostranskim sporazumom o prestrukturiranju med kreditno institucijo in posojilojemalcem, pri čemer naj se reševanje osredotoča na neprekinjeno poslovanje in gospodarsko okrevanje.

Kęstutis Kupšys meni, da Evropska komisija v svojem dokumentu ozko in tehnokratsko obravnava vprašanje, ki vpliva na mnoge dele družbe „na terenu“. „Naše glavno sporočilo je, da vprašanje nedonosnih posojil ne bi smelo biti povezano z vprašanji ohranjanja finančne stabilnosti,“ je dejal. „V celoti gledano menimo, da je ustrezen način za reševanje problema nedonosnih posojil v bankah, ne le z dajanjem posojil na trg, kadar so oslabljena. Dolgovi ne smejo postati tržno blago!“ (na)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je na marčevskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje, v katerem predlaga podporo naložbam v raziskovanje in pridobivanje kritičnih surovin ter uporabo sekundarnih materialov iz odpadkov, saj je to bistveno za zeleni prehod v EU.

Evropska komisija je septembra 2020 sprejela akcijski načrt o kritičnih surovinah, da bi zmanjšala odvisnost od primarnih kritičnih surovin in okrepila domače pridobivanje surovin v EU. EESO je sprejel mnenje, ki pozdravlja ta pristop in „v celoti podpira zeleni prehod energetskega sektorja in meni, da je pridobivanje surovin, potrebnih za uvajanje zelenih tehnologij, temeljni pogoj za prehod“.

Vendar EESO v svojem mnenju poziva k dodatnim ukrepom, ki bi omogočili ta pristop, saj sta raziskovanje in pridobivanje zelo tvegani dejavnosti. Poročevalec Dumitru Fornea je poudaril to stališče: „Spodbujanje primarnih in sekundarnih virov je bistvenega pomena, zato moramo podpreti naložbe v sektor pridobivanja in pospešiti analizo odpadkov, ki bi lahko vsebovali dragocene materiale.“

Soporočevalec Michal Pintér je pojasnil, da ima ta podpora lahko različne oblike: „Naložbe moramo podpirati z jamstvi za posojila, amortizacijskimi režimi in državno pomočjo, pa tudi z razvojem poenostavljenega postopka izdajanja dovoljenj za rudarske dejavnosti,“ je dejal.

V mnenju je poudarjen tudi pomen razširitve opredelitve kritičnih surovin, ki se tradicionalno razumejo kot surovine iz rudarskega sektorja. EESO meni, da je to preozko in da omejuje rast zelene energije, saj se lahko lesni materiali učinkovito uporabljajo na več načinov kot v preteklosti.

Sektor surovin ima ogromen gospodarski potencial. Zagotavlja okrog 350 000 delovnih mest v EU in več kot 30 milijonov delovnih mest v predelovalnih dejavnostih nižje v verigi je odvisnih od zanesljivega in neoviranega dostopa do mineralnih surovin. OECD napoveduje, da se bo svetovna uporaba materialov do leta 2060 podvojila, zlasti uporaba kovin pa naj bi se povečala za 150 %. To bo zelo verjetno povečalo pritisk na vse vire planeta in ogrozilo rast svetovne blaginje.

Zato EESO v mnenju poudarja, da je treba v metodologijo za pripravo seznama kritičnih mineralov vključiti nove razsežnosti. EESO meni, da bi Komisija morala upoštevati potrebe in interese ljudi in gospodarstev v državah, iz katerih naj bi se surovine izvažale v Evropo. Zato bi bilo treba opredeliti ustrezna merila za preverjanje, ali so svetovne oskrbovalne verige tovrstnih surovin skladne z etičnimi načeli. (ks)