EESO je pozdravil pobude Evropske komisije na področju svobode medijev, hkrati pa opozoril, da zgolj s predlogi in pristopom nezavezujočega priporočila ne bo mogoče zagotoviti, da bi mediji v Evropi ostali svobodni in neodvisni od političnega, gospodarskega in drugega vmešavanja.

EESO je v mnenju o evropskem aktu o svobodi medijev (predlog uredbe in priporočilo) poudaril, da sta svoboda in raznolikost medijev temeljnega pomena za pravno državo in liberalno demokracijo.

„Svoboda medijev je ogrožena. Avtoritarizem je v vzponu, tudi v Evropi. Četrta veja oblasti je požarni zid proti tem neliberalnim težnjam. Zato je krepitev svobode medijev bistvenega pomena, evropski akt o svobodi medijev pa je pomembna pobuda, ki prihaja ob ravno pravem času,“ je dejal poročevalec za mnenje Christian Moos.

„V več državah EU opažamo vse več političnega in gospodarskega vmešavanja, tako v javnih kot zasebnih medijih, ki so tesno povezani z oblastjo, kar je nezdružljivo z vlogo medijev kot četrte veje oblasti,“ je dejal soporočevalec Tomasz Andrzej Wróblewski.

EESO je v celoti podprl predloge za okrepitev in zaščito uredniške neodvisnosti novinarjev in založnikov. Posebno pozornost je namenil tudi neodvisnosti in nepristranskosti javnih medijev, pri čemer je poudaril, da so za to potrebni ustrezni in stabilni finančni viri.

Skrb zbujajoč problem, ki ga navaja mnenje, je tudi grožnja pluralnosti medijev zaradi koncentracije na trgu. Informacijski monopoli zagotovo predstavljajo grožnjo, zato je ukrepanje proti prevzemu medijev s strani medijskih mogulov in oligarhov upravičeno.

Lastništvo medijev bi moralo biti pregledno in zahteve glede preglednosti bi morale biti zavezujoče, vendar pa malim medijskim hišam ne smejo povzročiti pretiranega upravnega bremena. Skrb vzbujajoče je tudi pomanjkanje neodvisnosti nekaterih nacionalnih regulativnih organov. Organ, ki ni popolnoma neodvisen, ne bi smel sodelovati v predlaganem Evropskem odboru za medijske storitve.

EESO je poudaril, da bo imel evropski akt o svobodi medijev kot uredba neposreden učinek. Hkrati se sprašuje, ali je pristop nezavezujočega priporočila učinkovit način za doseganje njegovih ciljev.

„Za zagotavljanje svobode in raznolikosti medijev v državah članicah zgolj priporočila ne zadostujejo. Svobodne in neodvisne medije je treba obravnavati kot zavezujoče merilo pri pripravi poročila o pravni državi in sprožitvi mehanizma v državah članicah, v katerih vlade kršijo medijsko svobodo in neodvisnost,“ je še povedal g. Moos. (ll)