Pripravila Kristýna Bulvasová

V sedanjem negotovem svetu, v katerem dolgoletna prepričanja dobivajo razpoke, naše prejšnje skupne vrednote pa nas več ne združujejo, temveč nas razdvajajo, je treba mladim zdaj in tukaj dati priložnosti za smiselno sodelovanje, da bi obravnavali mnoge pereče izzive, ki se zaostrujejo pred našimi očmi. Razprave na dogodku YEYS 2025 so jasno pokazale, da ni teme, ki bi ji lahko rekli „mladinska“, in da so mladi upravičeno zaskrbljeni zaradi cele vrste različnih problemov, od korupcije in enakosti do podnebnih sprememb, je zapisala češka študentka Kristýna Bulvasová, ki se je udeležila YEYS.

Kolikokrat sem kot mlada pripadnica generacije Z slišala stavek „tvoja generacija se sooča z največjimi izzivi doslej“, ali pa „sedanje izzive mora rešiti tvoje vodstvo“.  Veliko tvegamo in tudi izzivi, s katerimi se spopadamo, so veliki: demokratično nazadovanje, kakršnega še ni bilo, polarizacija naših družb glede vprašanj, ki so prej veljala za naše skupne vrednote, razpoke v dolgotrajnih prepričanjih in sistemih ter vse večja negotovost.

Velika pričakovanja pritiskajo ne le na mlade, temveč tudi na preslabo financirane organizacije civilne družbe, ki imajo ključno vlogo pri oblikovanju vrednot mladih, pa tudi na izobraževalne sisteme. Formalno izobraževanje bi moralo mladim dati znanje, spretnosti in orodja, ki jih potrebujejo za to, da bi lahko reševali probleme in postali sedanji in prihodnji voditelji. Bojim se, da so mnogi izobraževalni sistemi preveč togi, da bi bili primerni za 21. stoletje. Mnoge šole ne izobražujejo o podnebnih spremembah ali obsežnem področju zdravja, bodisi psihičnega ali reproduktivnega. Poleg tega nimajo dovolj sodobne tehnologije in ranljivim skupinam ne omogočajo ustreznega dostopa.

Celo vprašanje, kdo je ranljiv, je zdaj politično ali pa se izkorišča za vojne namene, kar je še huje. To je dodaten pritisk za tiste, ki lahko najmanj prenesejo in jih ne bi smeli pustiti ob strani.

V naši družbi ni več soglasja več glede tega, kaj ranljivost pomeni ali kako jo priznati. To sem doživela sama, ko sem vodila delavnico v šoli v bližini češko-slovaške meje, na kateri sem spregovorila o plačni vrzeli med spoloma in drugih neenakostih, povezanih s spolom. Študentje in učitelji so se odzvali z veliko osuplostjo in so popolnoma zanikali možnost, da bi bile lahko v naši družbi neenakosti. Zaradi tega sem prepričana, da moramo več razpravljati o ranljivosti in neenakosti, ne glede na starostno skupino, ter krepiti zmogljivosti na tem področju.

Enak dostop do izobraževanja in enake možnosti za mlade, tudi prikrajšane ženske in dekleta, invalide in mlade z migracijskim ozadjem, so še vedno samo sanje. Če je naš skupen cilj mladim dati močne temelje za to, da bodo lahko izkoristili svoj potencial in uresničili svoje sanje, moramo začeti ukrepati. Predlagati rešitve je sicer težka naloga, a krepitev povezav držav članic EU s civilno družbo, zlasti na področju neformalnega izobraževanja, bi lahko pomagala odpraviti razlike. Še prej pa moramo opredeliti področja, ki so najbolj ranljiva. Z usposabljanjem učiteljev in vseh mladinskih delavcev za ustvarjanje skupnosti bi lahko dobili okvir za nekatere ciljne in sistemske rešitve.

Civilna družba je prevzela nalogo, da spodbuja državljansko udeležbo, toda mladi so še vedno zelo malo vključeni v odločanje in demokratično upravljanje. Razlike med željami mladih ter prostorom in možnostmi, ki jih imajo na voljo, da bi te želje uresničili, so velike. Volitve ne prinašajo želenih rezultatov, saj je boj proti nekaterim političnim razmišljanjem in dezinformacijam v nekaterih državah še vedno težaven. Toda slaba udeležba na volitvah ne pomeni, da ljudje nimajo svojih stališč ali da ni težav, ki bi jih bilo treba obravnavati. Za spodbujanje aktivnega državljanstva mladi potrebujejo pozitivne izkušnje z demokratičnim udejstvovanjem, pa tudi otipljive rezultate, brez lažnih predstav, simbolike ali selektivnosti. Upam, da bodo države članice EU lahko ustvarile takšne prostore in se morda premaknile s točke, ko morajo mladi, ki želijo smiselno sodelovati in soustvarjati, čakati, da dobijo priložnost. Toda to se ne sme zgoditi šele čez tri leta, čez pet ali celo deset let. Spremembe so potrebne takoj, da se razlike v družbi ne bodo še povečevale.

Na dogodku YEYS 2025 sem imela priložnost, da sem sodelovala pri pripravi priporočila v zvezi s podnebnimi spremembami. Prepričana sem, da je trojna kriza planeta eden največjih izzivov človeštva. Razvoj skladne strategije EU za boj proti podnebnim spremembam je bilo eno od petih priporočil YEYS, poleg boja proti korupciji s preglednostjo, udeležbe mladih, aktivnega državljanstva, enakosti in ideje, da si „mladi zaslužijo sedež“. Ker je bilo to priporočilo uvrščeno na skupni seznam priporočil, je jasno, da je po mnenju mladih udeležencev YEYS ta tema ključen izziv, ki ga je treba obravnavati. Hkrati pa je to vidik skupine mladih, ki so na nek način že opolnomočeni in niso reprezentativni za vse države članice EU. Morda so nekateri menili, da bo omenjeno priporočilo najpomembnejše za udeležence letošnjega YEYS, a je po končnem glasovanju pristalo na zadnjem mestu. Naj bo to v opomin, da ni teme, ki bi ji lahko rekli „mladinska“. Mladi so upravičeno zaskrbljeni zaradi vseh sedanjih izzivov in agenda za mlade je resnično široka in medsektorska.

Nekateri mladi se zavedajo pomena varstva okolja in trajnostnosti, drugi si ne morejo privoščiti, da bi temu vprašanju dajali prednost, saj težko pokrijejo že svoje osnovne potrebe. Omenila sem trojno krizo planeta kot enega največjih izzivov človeštva, toda slika je drugačna, če upoštevamo, da je treba vse večje težave obravnavati naenkrat, če želimo učinkovite rešitve. Sedanje geopolitične razmere in prizadevanja EU za konkurenčnost na svetovni ravni odvračajo pozornost in upočasnjujejo procese prehoda. A ne mi ne prihodnje generacije nimamo planeta B, na katerem bi lahko reševali težave, in ne moremo si več privoščiti, da bi preskakovali omejitve planeta.

Če se povrnem k tveganju: mladi v vsej svoji različnosti bi morali še naprej imeti možnost, da izkoristijo svojo mladost z vsemi privilegiji, izzivi in lepoto, ki jih prinaša. Nedavno poročilo OZN je pokazalo, da sta zadovoljstvo z življenjem in sreča med mladimi odraslimi v zadnjem desetletju močno upadla. Toda kljub hudim izzivom, s katerimi se soočamo, sem trdno prepričana, da imamo dobre možnosti za obravnavo perečih izzivov in izboljšanje kakovosti življenja vseh, če bomo le mlade navdihnili s konkretnimi rezultati, ki jih bodo dosegli s svojim udejstvovanjem.

Kristýna Bulvasová je članica evropske mreže mladih za trajnostni razvoj. Bila je tudi mladinska delegatka pri Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope in češka mladinska delegatka pri OZN. Kot nekdanja uradna govornica češko-nemškega mladinskega foruma si še vedno aktivno prizadeva za krepitev češko-nemškega sodelovanja. Kot mlada aktivistka, osredotočena na izobraževanje za prihodnost in trajnostnost, trenutno vodi češko nevladno organizacijo MOB - Mladi državljani, hkrati pa zaključuje študij na Karlovi univerzi v Pragi ter univerzi v Regensburgu. Poleg aktivnega sodelovanja na dogodku YEYS je Kristýna spregovorila tudi na tednu civilne družbe EESO na okrogli mizi o predvidevanju za vključujoč pravični prehod in zeleno-modro rast.