EESO info

Organizacije civilne družbe so tarča napadov po Evropi in Ameriki. EU mora ukrepati takoj, da jih zaščiti in zavaruje demokracijo. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na plenarni razpravi ob mednarodnem dnevu nevladnih organizacij poslal jasno sporočilo: organizacije civilne družbe so prvi braniki demokracije. Zmanjšanje sredstev zanje ogroža njihovo preživetje, zato mora EU nemudoma ukrepati, da jih zaščiti in podpre.

EESO je 27. februarja organiziral razpravo z naslovom EU in civilna družba: krepitev demokracije in udeležbe, ki je predstavnikom in strokovnjakom iz organizacij civilne družbe ter poslancem Evropskega parlamenta omogočila razpravo in oceno vloge organizacij civilne družbe na tem pomembnem področju.

Raquel García Hermida-Van Der Walle, evropska poslanka iz skupine Renew Europe, je poudarila, da organizacije civilne družbe pogosto prispevajo k zagotavljanju nadzora in ravnovesja. Prav tako omogočajo različne načine družbene interakcije, ki lahko nadomesti manjkajoče vladne storitve. Vendar so prva tarča napadov, saj so lahko za nekatere vlade politično neugodne.

Nicholas Aiossa, direktor organizacije Transparency International Europe, je dejal: „V Evropskem parlamentu poteka organizirana politična kampanja za diskreditiranje, zmanjševanje financiranja in oteževanje vloge in funkcije organizacij civilne družbe. Najdenih ni bilo nobenih dokazov o finančnih nepravilnostih.“

Januarja je desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) v Evropskem parlamentu obtožila okoljske in podnebne nevladne organizacije, da jih Evropska komisija financira za lobiranje v Parlamentu, drugih institucijah EU in pri poslancih Evropskega parlamenta, kar je sprožilo ogorčenje med evropskimi organizacijami civilne družbe.

Kritike organizacij civilne družbe niso nič novega, vendar so bili nedavni napadi toliko močnejši zaradi lažnih novic in dezinformacij. Kot je dejala Brikena Xhomaqi, sopredsedujoča povezovalne skupine EESO, so te razmere poziv vsem organizacijam civilne družbe, naj stopijo skupaj in poskrbijo za spremembe. „Ljudje bi morali vedeti, da je večina organizacij civilne družbe odvisna od prostovoljnega dela, zato ne zapravlja davkoplačevalskega denarja,“ je dodala.

Udeleženci so pozvali tudi Evropsko komisijo, naj odločneje spregovori o tej temi, in predlagali številne rešitve za okrepitev vloge organizacij civilne družbe.

García Hermida-Van Der Walle je dejala, da se bo zavzemala za to, da se vloga organizacij civilne družbe v večji meri prizna in okrepi v poročilu o stanju pravne države in mehanizmu pogojenosti s pravno državo kot omogočitvenemu pogoju.

Michał Wawrykiewicz, poslanec EPP, je dejal, da je njegova naloga ozaveščati o teh temeljnih temah znotraj svoje skupine. Druga točka, ki jo je izpostavil, je obveščanje odločevalcev o tem, da so organizacije civilne družbe in nevladne organizacije tiste, ki delujejo na terenu in zagotavljajo temeljne storitve, ki neposredno vplivajo na življenja ljudi.

Predsednik EESO Oliver Röpke je podprl stališča predstavnikov organizacij civilne družbe in dejal: „Upreti se moramo prizadevanjem za delegitimizacijo teh organizacij ali omejevanje njihovega dostopa do sredstev, ki so bistvena za demokratično udejstovanje. Organizacije civilne družbe se soočajo z omejitvami financiranja in vse večjimi političnimi pritiski, zato potrebujejo obsežnejšo in predvidljivejšo podporo, da bi lahko nadaljevale svoje pomembno delo.“ (at)

Tedna civilne družbe, ki ga je Evropski ekonomsko-socialni odbor organiziral med 17. in 20. marcem 2025, se je udeležilo več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in deležnikov z vse Evrope, vključno z mladinskimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in novinarji. Ob otvoritvi sta bili poudarjeni zaščita državljanskega prostora s pravnimi sredstvi in ključna vloga civilne družbe, ki od oblasti zahteva odgovornost, gradi mostove, podpira družbeno odpornost in daje glas tistim, ki so prepogosto prezrti.

Tema letošnjega tedna civilne družbe je bila Krepitev kohezije in sodelovanja v polariziranih družbah. Program je zajemal okrogle mize povezovalne skupine, dan evropske državljanske pobude in podelitev nagrade za civilno družbo. Namen je bil:

• obravnavati vse večjo polarizacijo, ki se v zadnjih letih zaostruje zaradi posledic finančne krize, podnebnih sprememb in vse večje dohodkovne neenakosti;
• poudariti ključno vlogo, ki jo lahko ima pri tem civilna družba;
• zbrati predloge rešitev civilne družbe in njene zahteve za oblikovalce politik EU, da bi s krepitvijo družbene kohezije in demokratične udeležbe na ključnih področjih družbe prispevali k depolarizaciji Evrope.

Predsednik EESO Oliver Röpke je v uvodnem govoru poudaril: „Civilna družba se mora spoprijeti z izzivom. Sodelovanje, dialog in solidarnost niso le ideali – so temelj odporne in združene Evrope. Tu, na tednu civilne družbe, želimo znova potrditi svojo zavezanost vključevanju in aktivnemu državljanstvu. Močna demokracija ni odvisna le od institucij, temveč od sodelovanja vseh njenih državljanov.“

Albena Azmanova, profesorica političnih in družbenih ved na londonski univerzi City Saint George’s, je v svojem osrednjem govoru spregovorila o vse večji gospodarski negotovosti, s katero se sooča večina ljudi in ki jo je poimenovala „epidemija prekarnosti“. Pojasnila je, da ima civilna družba v času velike negotovosti ključ do preboja.

„Velika gospodarska negotovost je večini ljudi vzela voljo do boja. Civilna družba še ima to voljo. Aktivisti civilne družbe imajo motivacijo, ki izhaja iz zavzemanja za popravo krivičnih razmer. To so vidne noge in roke demokracije,“ je dejala.

Podpredsednik Evropskega parlamenta Younous Omarjee je dejal: „Civilno družbo potrebujemo kot vez med državljani v kontekstu naraščajočega individualizma in kot obrambo pred skrajno desničarskimi idejami, ki se širijo.“

Ministrica za civilno družbo Adriana Porowska je kot predstavnica poljskega predsedstva EU izpostavila ključno vlogo nevladnih organizacij pri socialni odpornosti in njihovi podpori ranljivim skupinam in prebivalcem na odročnih območjih. Predstavila je poljske izkušnje s civilno družbo, ki krepi nacionalno odpornost.

Brikena Xhomaqi, sopredsednica povezovalne skupine EESO z evropskimi mrežami civilne družbe, je poudarila, da se enotnost v raznolikosti, ki je ponosni slogan EU, izvaja na lokalni ravni. Dejala je, da so organizacije civilne družbe in nevladne organizacije tarča napadov, njihovo financiranje in vloga pa se postavljata pod vprašaj. „Organizacije civilne družbe brez sredstev ne morejo delovati. Institucije morajo zaščititi civilno družbo; potrebujemo pravno zaščito za državljanski prostor, da bo naša družba ostala enotna in združena v raznolikosti.“

Z vodilno nagrado EESO za civilno družbo se poudarja izjemen prispevek civilne družbe k ohranjanju in krepitvi evropske identitete in državljanstva. Nagrada se vsako leto podeli na drugo temo, ki močno zaznamuje družbo in je povezana z delom EESO.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 20. marca nagradil tri organizacije civilne družbe – iz Slovaške, Belgije in Francije – za njihove pionirske projekte, s katerimi se borijo proti porastu škodljive polarizacije v Evropski uniji.

Nagrada v višini 32 000 EUR je bila razdeljena med tri najbolje uvrščene.

Glavno nagrado v višini 14 000 EUR je prejela Slovenská debatná asociácia (Slovaško debatno društvo) za olimpijado kritičnega razmišljanja, ki je pionirska pobuda, s katero se krepi odpornost proti dezinformacijam med slovaško mladino. V okviru projekta poteka študentsko tekmovanje v treh starostnih skupinah, na katerem se študenti soočijo z resničnimi medijskimi izzivi in ocenjujejo verodostojnost vsebine.

Drugouvrščena sta prejela vsak po 9 000 EUR.

Reporters d'Espoirs (Poročevalci upanja) iz Francije so prejeli drugo nagrado za projekt Prix Européen Jeunes Reporters d’Espoirs (Evropska nagrada za mlade poročevalce upanja). Gre za program usposabljanja v francoskem jeziku za novinarstvo rešitev.

Tretjo nagrado je prejelo belgijsko združenje FEC Diversité asbl za projekt „ESCAPE GAME EXTREME DROITE pour se désintoxiquer“ (Igra pobega – skrajna desnica – razstrupljanje), potopitveno igro zoperstavljanja skrajno desnim ideologijam.

O 15. izvedbi nagrade EESO za civilno družbo

S tokratno nagrado so bili izpostavljeni neprofitni projekti posameznikov, zasebnih podjetij in organizacij civilne družbe, ki so prispevali k boju proti škodljivi polarizaciji v Evropski uniji.

V zadnjih letih so Evropo prizadele številne krize, od ruske agresije na Ukrajino, naraščajočih cen energije in življenjskih stroškov do nadaljnjih gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19. Takšne krize lahko zmanjšajo zaupanje v javne institucije in povzročijo škodljivo polarizacijo v družbi.

Čeprav je polarizacija lahko del odprte in pluralne družbe, pa naraščajoči populizem in negativna polarizacija predstavljata velik izziv za evropske demokracije. Evropa se prav tako sooča z nadaljnjim cepljenjem tradicionalnega medijskega prostora, naraščanjem dezinformacij in napadi na svobodo medijev, kar še dodatno ogroža demokratične vrednote.

Letošnji zmagovalci so bili izbrani iz obsežnega in raznolikega nabora več kot 50 prijavljenih projektov iz 15 držav članic. Zmagovalni projekti so bili izbrani zaradi izjemne ustvarjalnosti, zavzetosti in predanosti v boju proti škodljivi polarizaciji v evropski družbi.

„Organizirana civilna družba ima temeljno vlogo pri varovanju evropske demokracije, kar se je ponovno pokazalo z letošnjimi izjemnimi in pestrimi projekti,“ je dejal podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Aurel Laurenţiu Plosceanu.

Ob tretji obletnici brutalne in neizzvane vojne agresije Rusije na Ukrajino, ki ni le napad na suvereni narod, temveč tudi na temeljne vrednote demokracije, človekovo dostojanstvo in na pravilih temelječo mednarodno ureditev, solidarno podpiramo ukrajinski narod, je v izjavi, objavljeni med februarskim plenarnim zasedanjem EESO, dejal predsednik EESO Oliver Röpke.

Od prvega dne te invazije smo Ukrajini stali ob strani – ne le simbolično, temveč tudi s konkretnimi dejanji. Danes ponovno potrjujemo svojo neomajno zavezanost podpiranju suverenosti, demokracije in evropske prihodnosti Ukrajine. EU pozivamo, naj ohrani in okrepi svojo politično, gospodarsko, humanitarno in vojaško podporo.

Ukrajinsko ljudstvo je pokazalo izjemen pogum in odpornost pri obrambi svoje države in načel, ki nas povezujejo kot Evropejce. EESO, njegovi člani in evropska civilna družba, ki jo Odbor zastopa, že od prvega dne invazije stojijo Ukrajini ob strani – ne le simbolično, temveč tudi s konkretnimi dejanji.

Ob zaostrovanju geopolitične negotovosti so nedavne izjave predstavnikov ZDA, ki vnašajo dvom v zavezo Nata h kolektivni obrambi, zelo zaskrbljujoče. Evropa si ne more privoščiti, da bi ob tem stala križemrok.

Ukrajina se ne bori le za svoje preživetje, temveč za varnost celotne evropske celine.

EESO poziva voditelje EU, naj izkoristijo ta trenutek in okrepijo evropske varnostne in obrambne zmogljivosti, na novo opredelijo strateško avtonomijo, branijo multilateralizem in poglobijo sodelovanje z Združenimi narodi, obenem pa vzpostavijo močnejša globalna partnerstva z demokratičnimi zavezniki zunaj Evrope.

Evropa mora ukrepati takoj.

Neodločnost ne pride v poštev. Oklevanje gre na roko avtokratom in agresorjem.

Demokratične države morajo biti enotne in trdne.

EESO poziva EU, naj okrepi svojo strateško avtonomijo, brani demokracijo in temeljne pravice ter odločno podpira Ukrajino. Zdaj je čas za strateško geopolitično ukrepanje EU.

Celotna izjava je na voljo tu. (at)

Glavna naloga sedanjega poljskega predsedstva Sveta Evropske unije bo ohraniti enotnost Evrope, narediti korak naprej in sprejeti hitre odločitve.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je na februarskem plenarnem zasedanju razpravljal o prednostnih nalogah poljskega predsedstva EU z Magdaleno Sobkowiak-Czarnecko, poljsko državno podsekretarko za evropske zadeve.

Ga. Sobkowiak-Czarnecka je v zvezi z zunanjo varnostjo EU in zlasti vojno agresijo proti Ukrajini dejala: „Naš cilj je nadalje zagotavljati pomoč Ukrajini in ohraniti enotnost znotraj EU.“ Kot enega prvih dosežkov poljskega predsedstva je omenila 16. sveženj sankcij proti Rusiji.

Predsednik EESO Oliver Röpke je poudaril, da je Poljska prevzela šestmesečno predsedovanje EU v času velikih izzivov, kot so geopolitične napetosti in energetska kriza.

„Današnja razprava je ponovno potrdila ključni pomen stabilnosti, odpornosti in enotnosti pri oblikovanju prihodnosti Evropske unije,“ je dejal. „Prednostne naloge poljskega predsedstva so tesno usklajene z našimi skupnimi ambicijami, zlasti glede spodbujanja večdimenzionalnega pristopa k varnosti. V času svetovne negotovosti ostajajo naša prizadevanja za odločno in skupno ukrepanje neomajna,“ je povedal.

Poljsko predsedstvo EU si bo pod geslom „Varnost, Evropa!“ prizadevalo za sedem razsežnosti varnosti – zunanjo, notranjo, gospodarsko, prehransko, energetsko, zdravstveno in informacijsko.

V zadnjih nekaj mesecih je bilo sodelovanje med Odborom in poljskim predsedstvom intenzivno in produktivno. EESO je pripravil 15 raziskovalnih mnenj, ki so že bila ali bodo v kratkem sprejeta. (mp)

V Evropi je zaradi vse večjih varnostnih groženj nujna enotna strategija financiranja obrambe. EESO je na zaprosilo poljskega predsedstva EU pripravil mnenje, v katerem poziva k odločnim ukrepom – večjim naložbam v sodobne sisteme, poglobljenemu sodelovanju z Natom in povečanju financiranja v finančnem okviru EU.

Ob vse večjih varnostnih tveganjih se je pokazalo, da je Evropa na področju obrambe odvisna od zunanjih dobaviteljev, saj je bilo 78 % od 75 milijard EUR, ki so jih države EU v enem letu porabile za javna naročila na področju obrambe, namenjenih dobaviteljem iz tretjih držav. Za zmanjšanje te odvisnosti je ključno okrepiti evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo.

„Mehanizme financiranja obrambe v EU je treba prenoviti, da bomo kos sodobnim izzivom“, pojasnjuje Marcin Nowacki, poročevalec za mnenje EESO Financiranje obrambe v EU. „Obstoječa proračunska pravila omejujejo porabo za vojaške namene. Pobude, kot sta Evropski obrambni sklad in evropski mirovni instrument, sicer pomenijo napredek, vendar niso dovolj za odziv na tako velike grožnje, s katerimi se trenutno soočamo.“

Da bi poskrbeli za interoperbilnost in enotno strategijo, je bistveno sodelovanje z Natom. S skupnimi javnimi naročili, partnerstvi na področju kibernetske in vesoljske varnosti ter satelitskim projektom IRIS2 bomo povečali odpornost. Financiranje obrambe mora biti usklajeno s širšimi prednostnimi nalogami EU, pri tem pa ne smejo biti ogroženi socialni in okoljski cilji. Strateške naložbe, inovacije in dolgoročno načrtovanje so ključnega pomena za zagotavljanje varnosti in avtonomije Evrope. (tk)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je organiziral forum na visoki ravni o pravicah žensk, na katerem so vodilni predstavniki obravnavali pereča vprašanja v zvezi s pravicami žensk in opredelili ključne prednostne naloge pred prihodnjim zasedanjem Komisije OZN za položaj žensk.

Sporočilo foruma EESO na visoki ravni o pravicah žensk je jasno: napredek je bil dosežen, vendar to ni dovolj. Čeprav je EU sprejela ukrepe za zaščito žensk in deklet, pa strukturne oblike neenakosti, stereotipi o spolih in nazadovanje na področju pravic žensk še naprej ogrožajo težko priborjene dosežke v Evropi. Strukturne ovire omejujejo polno sodelovanje žensk v družbi.

Na forumu na visoki ravni, ki je potekal 26. februarja med plenarnim zasedanjem EESO, so sodelovali predsednica ad hoc skupine EESO za enakost Sif Holst, predsednik EESO Oliver Röpke, evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib ter Carlien Scheele (direktorica Evropskega inštituta za enakost spolov), Florence Raes (direktorica urada UN Women v Bruslju), Ayşe Yürekli (predstavnica EU pri organizaciji turških podjetnic KAGIDER), Mary Collins (generalna sekretarka Evropskega ženskega lobija) in Cianán Russell (višji uradnik za politiko pri ILGA Europe).

Na forumu sta potekali dve dinamični razpravi o perečih izzivih na področju enakosti spolov, ki sta bili povezani s ključnima mnenjema EESO, sprejetima na zasedanju. Strokovnjaki, zagovorniki in oblikovalci politik so se zbrali, da bi izmenjali spoznanja, predlagali rešitve in okrepili zaveze za spodbujanje pravic žensk v Evropi in zunaj nje.

Prva okrogla miza je bila osredotočena na prihajajoče 69. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk (UNCSW69), druga pa na nasilje nad ženskami in dekleti z vidika človekovih pravic. Po forumu sta bili na plenarnem zasedanju sprejeti tudi dve mnenji o teh temah: Prispevek EESO k prednostnim nalogam EU na 69. zasedanju Komisije ZN za položaj žensk in Nasilje nad ženskami kot vprašanje človekovih pravic. (lm)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Ekonomski, socialni in kulturni svet Afriške unije (ECOSOCC AU) sta ob 69. zasedanju Komisije Združenih narodov za položaj žensk (CSW69) v New Yorku ponovno potrdila svojo neomajno zavezanost spodbujanju enakosti spolov in krepitvi vloge žensk.

V času, ko mednarodna skupnost obeležuje 30. obletnico sprejetja Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, EESO in ECOSOCC AU priznavata tako doseženi napredek kot tudi izzive, ki še vedno ovirajo popolno enakost spolov.

V svoji drugi skupni izjavi sta poudarila ključne prednostne naloge, med drugim povečanje števila žensk na vodstvenih položajih s pomočjo spolnih kvot, odpravo nasilja na podlagi spola z mednarodnimi konvencijami, premostitev digitalnega razkoraka med spoloma in spodbujanje gospodarskega opolnomočenja žensk.

V izjavi sta se odločno zavzela za okrepitev politik na področju neplačanega skrbstvenega dela, vključevanje žensk v mirovna prizadevanja in oblikovanje politik, ki temeljijo na podatkih. Poudarila sta tudi pomen globalnega sodelovanja za odpravo sistemskih neenakosti in zaščito pravic žensk. EESO tudi poziva EU, naj se bori proti nasilju na podlagi spola, zagotovi enakost spolov in brani vlogo civilne družbe pri spodbujanju enakosti.

Predsednik EESO Oliver Röpke je dejal: „Ob 30. obletnici sprejetja Pekinške deklaracije moramo besede spremeniti v dejanja. Enakost spolov ni privilegij, temveč temeljna pravica, katere uresničevanje je ključnega pomena za oblikovanje trajnostnih in vključujočih družb. EESO je trdno zavezan odpravljanju ovir, zagotavljanju polnega sodelovanja žensk pri sprejemanju odločitev in spodbujanju njihovega gospodarskega opolnomočenja. Zdaj je čas, da vlade, institucije in civilna družba odločno ukrepajo – brez odgovornosti ni enakosti.“

Komisija za položaj žensk je glavni mednarodni in medvladni organ, ki se bori za enakost spolov. EESO se je že drugič udeležil največjega letnega srečanja OZN o krepitvi vloge žensk. (tk)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva EU, naj izvaja trdno industrijsko strategijo, ki bo povečala konkurenčnost, ustvarjala kakovostna delovna mesta in bila skladna z zelenim dogovorom. Da bi bila uspešna, pa jo je treba pozorno spremljati in prilagajati novim izzivom.

„Evropa se sooča z resnim tveganjem dezindustrializacije. Industrija in podnebni ukrepi morajo iti z roko v roki“, je dejal Andrea Mone, poročevalec za mnenje z naslovom Prihodnost industrije EU v luči visokih cen energije in stroškov prehoda, ki ga je EESO sprejel na februarskem plenarnem zasedanju.

EESO je v mnenju poudaril, da je potreben močan gospodarski in regulativni okvir za spopadanje z visokimi stroški energije in surovin, naložbenimi izzivi zelenega prehoda, infrastrukturnimi vrzelmi, pomanjkanjem znanja in spretnosti ter šibkim notranjim povpraševanjem. Politika konkurenčnosti, ki se osredotoča na naložbe in inovacije, je ključna za spodbujanje socialne in teritorialne kohezije.

Ob vse večji zaskrbljenosti glede gospodarske varnosti Evrope in njene zunanje odvisnosti EESO poziva k nujnemu ukrepanju .  V času naraščajočih geopolitičnih in trgovinskih negotovosti je potrebna odporna trgovinska politika EU za zaščito industrijske trajnostnosti ob upoštevanju asimetričnih ciljev razogljičenja, svetovnih presežnih zmogljivosti in vse večjih trgovinskih napetosti. Za dosego tega cilja je bistvena večja avtonomija pri zagotavljanju kritičnih surovin.

Ključnega pomena so večje naložbe, kot je poudarjeno v Draghijevem poročilu, in reforme upravljanja. Gospodarstvo EU po okrepil dejanski enotni trg, zlasti na področju energije. Zmanjševanje regulativnih bremen, izboljšanje okvirov trga električne energije in finančnih orodij, kot so pogodbe o nakupu električne energije, bodo podprli prehode v industriji.

Za pravičen prehod so potrebni močan socialni dialog in kolektivna pogajanja. Industrijska politika mora biti usklajena s strategijami na področju izobraževanja in delovne sile ter poudarjati raziskave, inovacije in krepitev znanj in spretnosti. Naložbe v energetsko infrastrukturo, energijo iz obnovljivih virov in pobude za krožno gospodarstvo bodo pripomogle k doseganju podnebnih ciljev.

EESO je sprejel tudi dopolnilno mnenje z naslovom Prihodnost energetsko intenzivnih panog v EU, v katerem je predlagal prilagojene rešitve za njihovo dolgoročno trajnost. Reševanje posebnih izzivov, s katerimi se te panoge soočajo, je bistvenega pomena za industrijsko prihodnost EU. (ll)

Za čezmejno širitev v EU je potrebno krmarjenje po labirintu nasprotujočih si pravil o DDV in ukvarjanje z birokracijo, kar povečuje stroške. Mala in srednja podjetja (MSP) se soočajo z nesorazmernimi obremenitvami pri izpolnjevanju svojih obveznosti, zaradi česar se težje širijo in tekmujejo. EESO poziva k nujnim reformam v dveh mnenjih, ki sta bili sprejeti na februarskem plenarnem zasedanju in temeljita na poročilih Enrica Lette in Maria Draghija. Predlogi vključujejo usklajene finančne predpise, poročanje s pomočjo umetne inteligence in usklajeno industrijsko politiko.

„Enotni trg je temelj evropske gospodarske blaginje, vendar v ključnih sektorjih, kot so finance, energija in digitalne storitve, še vedno ni dokončan,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke. „Današnja razprava je pokazala, da so nujno potrebne reforme za odpravo ovir in okrepitev storitvenega sektorja, s čimer bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja po vsej EU,“ je dodal.

Njegov poziv je podprla Maria Luís Albuquerque, komisarka za finančne storitve ter unijo prihrankov in naložb: „Moja vizija za unijo prihrankov in naložb je ustvariti bogastvo za naše državljane in rast za naša podjetja, tako da jih povežemo v varnem, konkurenčnem ter dobro reguliranem in nadzorovanem okolju.“

EESO je v svojih mnenjih opredelil dva ključna izziva za konkurenčnost: razdrobljenost enotnega trga, ki je bila izpostavljena v poročilih Lette in Draghija, ter pretirano birokracijo, ki še posebej obremenjuje MSP. Oba dejavnika zavirata inovacije in gospodarsko rast.

V čem je težava?

Podjetja po vsej Evropi so preobremenjena zaradi zapletenih in prekrivajočih se predpisov. To povzroča izgubo časa in denarja, upočasnjuje izvajanje zelenega dogovora in omejuje dostop do financiranja za srednje velika podjetja. Posledica tega so nezadovoljstvo med podjetji, višji stroški za potrošnike in šibkejša gospodarska rast.

Poleg regulativnih bremen se Evropa sooča tudi z globljimi strukturnimi izzivi, ki ogrožajo njeno konkurenčnost. Počasen napredek pri dokončni vzpostavitvi enotnega trga, razlike v digitalni in energetski infrastrukturi ter pomanjkanje usklajene industrijske politike omejujejo zmožnosti EU, da konkurira na svetovni ravni. Medtem ko drugi gospodarski bloki pospešeno privabljajo naložbe in spodbujajo inovacije, Evropa tvega, da bo zaostala.

Kako je mogoče to popraviti?

Za krepitev konkurenčnosti je potreben celovit pristop, ki bo vključeval odpravo ovir v ključnih sektorjih, kot sta finance in energija, in pospešitev digitalne preobrazbe ter zagotavljal, da se bodo lahko MSP širila in konkurirala pod enakimi konkurenčnimi pogoji.

EESO v svojih mnenjih predlaga:

• poenostavitev predpisov brez zniževanja okoljskih in socialnih standardov;
• vzpostavitev enotne platforme, ki bo temeljila na umetni inteligenci in bo namenjena racionalizaciji poročanja za MSP, da bi ta hitreje in lažje dosegla skladnost;
• usklajevanje pravil v različnih sektorjih za zmanjšanje števila ponavljajočih se birokratskih postopkov;
• poenotenje finančnih predpisov v državah članicah z usklajeno industrijsko politiko EU;
• reformo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) za pravičnejši in manj obremenjujoč sistem. (gb)

EESO je 6. marca gostil razpravo o dogovoru o čisti industriji, ki ga predlaga Evropska komisija. Razprava je potekala le nekaj dni pred razpravo v Svetu 12. marca. Politični odločevalci, vodilni v industriji in civilna družba so preučili, ali lahko dogovor resnično podpre evropski sektor čistih tehnologij, energetsko intenzivne industrije in strateško avtonomijo.

Zaradi geopolitične nestabilnosti in spreminjajočih se čezatlantskih odnosov je strateška avtonomija Evrope nujnejša kot kdaj koli prej. Cilj dogovora o čisti industriji je pospešiti razogljičenje in krožnost ter hkrati povečati konkurenčnost industrije, začenši z znižanjem cen energije. Vendar ostajajo vprašanja o njegovi izvedljivosti in financiranju.

„Pri tem ne gre za izbiro med strateško avtonomijo, konkurenčnostjo ali dvojnim prehodom. Dogovor zadeva vse industrijske sektorje, ki se morajo prilagoditi, sicer res v svojem ritmu, vendar z jasnimi zavezami,“ je dejal Pietro de Lotto, predsednik posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji (CCMI), ki je izziv opredelil kot iskanje ravnovesja.

Komisija poudarja geopolitično nujnost energetske neodvisnosti od Rusije, vendar je pri tem vse bolj zaskrbljujoč zaton evropske industrije. Industrijska proizvodnja in prilivi iz neposrednih tujih naložb so se v zadnjih dveh letih močno zmanjšali.

Financiranje bo zato velik izziv. Za dosego ciljev načrta je potrebno sodelovanje med institucijami EU, državami članicami in industrijo. Evropska investicijska banka je obljubila 500 milijonov evrov za posredna jamstva in 1,5 milijarde evrov za izboljšanje energetskih omrežij, nacionalne vlade pa morajo zbrati dodatna sredstva.

Bistveno vprašanje je tudi socialni učinek prehoda, zlasti v energetsko intenzivnih panogah, v katerih je prišlo do znatne izgube delovnih mest. Predstavniki civilne družbe se sprašujejo, ali bo zmanjšanje davkov na energijo, ki je ključni predlog dogovora, šlo na račun financiranja izobraževanja in zdravstvenega varstva.

Kljub optimizmu glede dolgoročnih ciljev dogovora o čisti industriji so strokovnjaki izrazili pomisleke glede njegove zmožnosti reševanja kratkoročnih izzivov. Hitrost in poenostavitev sta bistvenega pomena, saj bi lahko visoki stroški energije in regulativne ovire upočasnile napredek. Izziv ostajajo tudi razdrobljene nacionalne politike in nevarnost, da bi z dogovorom zamudili ključno priložnost za uskladitev industrijske politike po vsej Evropi.

Prav tako je zaskrbljujoče vprašanje tehnološke nevtralnosti, saj se razpravlja o pravem ravnovesju med obnovljivimi viri energije, vodikom in biogorivi. Čeprav je poudarek na obnovljivih virih energije dobrodošel, so potrebne tudi odločne zaveze glede energetske učinkovitosti. Obnovljivi viri energije so evropskim potrošnikom med letoma 2021 in 2023 že prihranili 100 milijard evrov, kar bi morala EU nadgraditi. (jh)

Evropski kmetje se soočajo z vse večjimi krizami, od ekstremnih vremenskih pojavov do nestabilnosti trga in nepoštene konkurence. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) opozarja, da sedanje politike EU ne ščitijo kmetov, in poziva k nujnim reformam za zagotovitev dohodkov, okrepitev njihove pogajalske moči in trajnostno kmetijstvo.

EESO je v mnenju, pripravljenem na zaprosilo poljskega predsedstva EU, pozval k odpornejšemu kmetijskemu sistemu, v središču katerega bodo kmetje.

„Kmetovanje je plemenit poklic z dvema ključnima ciljema: proizvajati kakovostna in varna živila za prehrano ljudi ter ohranjati in izboljševati stanje okolja. V zameno želimo le pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, spoštovanje in pravično ceno za naše proizvode,“ je dejal Joe Healy, eden od treh poročevalcev mnenja.

Po mnenju EESO s skupno kmetijsko politiko ni mogoče obvladati današnjih izzivov. Finančna orodja, ki jih priporoča za podporo kmetom, vključujejo javno zavarovanje za naravne nesreče, proticiklično pomoč in neposredna plačila. Vzajemni skladi, ki se že uporabljajo v nekaterih državah EU, bi lahko zagotovili dodatno varnostno mrežo, ki bi jo skupaj financirali kmetje, industrija, regionalni organi in EU.

EESO se zavzema za to, da se pri pregledu SKP po letu 2027 njen proračun znova vzpostavi pri vsaj 0,5 % BDP EU. Potrebni so strožji trgovinski predpisi, da bi zagotovili, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo okoljske in delovne standarde EU.

Velik problem je tudi prodaja pod ceno, zaradi katere so kmetje pod izjemnim finančnim pritiskom. EESO poziva oblikovalce politik EU, naj resno razmislijo o prepovedi nakupov pod ceno, da bi velikim trgovcem na drobno preprečili, da bi kmete vodili v propad. Pri tem bi se lahko zgledovali po španski zakonodaji o prehranski verigi.

Da bi izboljšali preglednost in okrepili tržno moč kmetov, je EESO predlagal vzpostavitev digitalnega centra EU za spremljanje cen, stroškov in dobička. Zavzel se je tudi za kolektivna pogajanja o cenah ter večjo podporo zadrugam in organizacijam proizvajalcev. Potrebni sta večja ekonomska neodvisnost in konkurenčnost kmetijstva EU.

Podnebni cilji so sicer izjemno pomembni, vendar kmetje sami ne morejo kriti stroškov. Sklad za trajnostnost bi jim lahko pomagal pri prehodu na okolju prijaznejše prakse. V mnenju je bilo opozorjeno na tveganje selitve virov CO₂, saj so evropski kmetje zaradi strogih pravil EU v slabšem položaju v primerjavi s konkurenti iz tretjih držav.

EESO je poudaril pomen naložb v razvoj podeželja, inovacij in enostavnejših pravil SKP. Glede na to, da so kmetje pod vse večjim pritiskom, je jasno, da morajo voditelji EU nujno ukrepati, preden izgine še več kmetij. (ks)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je sprejel ključna priporočila v zvezi z jesenskim svežnjem evropskega semestra 2025, v katerih je pozval k strateškim naložbam in tesnejšemu sodelovanju za povečanje odpornosti in konkurenčnosti EU.

EESO je priporočila predstavil v mnenju, ki ga je sprejel na februarskem plenarnem zasedanju. V njem je posebej poudaril trajnostnost, reforme trga dela in boljšo usklajenost nacionalnih politik in politik EU ter se zavzel za večjo vključenost civilne družbe.

EESO je izrazil obžalovanje, da ni bil objavljen letni pregled trajnostne rasti, ki je ključen političen dokument. Poudaril je, da morajo biti institucije EU pripravljene na geopolitična tveganja, ki bi vplivala na trgovino, inflacijo in rast.

EESO je podprl pobudo kompas za konkurenčnost in pozval k naložbam v energetski in digitalni sektor ter k vzpostavitvi Evropskega sklada za strateške naložbe. Poleg tega se je zavzel za večje sodelovanje civilne družbe, pragmatičen pregled mehanizma za okrevanje in odpornost ter okrepljeno sodelovanje držav članic za izboljšanje gospodarskih politik in produktivnosti. (tk)

Kohezijska politika je že dolgo steber evropskega povezovanja. Spodbuja ekonomsko, socialno in geografsko enakost po vsej EU. Medtem ko večletni finančni okvir za obdobje po letu 2027 dobiva obliko, je nujno posodobiti kohezijsko politiko in povečati njeno učinkovitost, trajnostnost ter odzivnost na nove izzive.

EESO je v pred kratkim sprejetem mnenju o večji osredotočenosti kohezijske politike po letu 2027 na rezultate poudaril, da je treba uvesti pristop, osredotočen na rezultate, da bi kohezijska politika še naprej prinašala konkretne koristi, hkrati pa zmanjševala neenakosti in spodbujala trajnostno konkurenčnost.

„Kohezijska politika mora ostati ključni instrument EU za regionalni razvoj. S pristopom, osredotočenim na rezultate, se zagotovi, da vsak porabljeni evro prispeva h gospodarski in družbeni blaginji,“ je dejal poročevalec za mnenje David Sventek.

Večletni finančni okvir za obdobje po letu 2028 bo treba korenito preoblikovati, da bi podprli regionalni razvoj, zeleni in digitalni prehod ter gospodarsko konkurenčnost. Potrebe po naložbah znašajo več kot 750–800 milijard EUR letno, zato je trdno financiranje EU ključnega pomena.

EESO poziva k ohranjanju fiskalne zmogljivosti v višini 1,8 % BDP EU in povečanju sredstev za kohezijsko politiko. Med glavnimi prednostnimi nalogami so deljeno upravljanje, prilagojene regionalne politike, financiranje, ki temelji na rezultatih, ter poenostavljeni postopki.

Pristop, osredotočen na rezultate, poveča učinkovitost, a zahteva boljše izvajanje in nadzor. Z ustvarjanjem ravnovesja med konkurenčnostjo in socialnimi naložbami, krepitvijo tehnične podpore in preglednostjo bo kohezijska politika učinkovitejša. Spodbujala bo gospodarsko odpornost in zmanjševala razlike v Evropi. (tk)

Turizem je pomemben steber gospodarstva EU in lahko poveča konkurenčnost Evrope. Čas je, da poiščemo nove zamisli na tem področju in se od trajnostnega premaknemo k regenerativnemu turizmu – s turističnimi destinacijami, ki ne bodo zgolj preživele, temveč bodo cvetele.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva Evropsko unijo, naj preoblikuje svoj sektor turizma in naj v ospredje postavi trajnostnost ter regeneracijo, da bi ustvarila dolgoročne gospodarske in okoljske koristi.

Turizem ostaja temeljni steber gospodarstva EU, zlasti v regijah, ki so od njega močno odvisne. Zato se EESO, kakor je navedel mnenju z naslovom Turizem v EU: trajnostnost kot gonilo dolgoročne konkurenčnosti, zavzema za pospešen prehod k trajnostnemu turizmu in uvajanje strategij regenerativnega turizma,

„Poskrbeti moramo, da bo turizem prispeval k oživitvi evropske konkurenčnosti. To je nujno, saj ta sektor ustvari velik del BDP v mnogih državah članicah in regijah, je pa tudi pomemben člen v njihovih vrednostnih verigah,“ pravi poročevalka za mnenje Isabel Yglesias.

Po besedah poročevalke mnenje temelji na izjavi iz Palme, ki je bila sprejetja med španskim predsedovanjem Svetu v drugi polovici leta 2023 in je prinesla široko soglasje o tem, kako poskrbeti, da bo trajnostnost jedro prihodnjega turizma.

V ta namen morajo evropske institucije ter nacionalne, regionalne in lokalne vlade aktivno podpreti prehode v tem sektorju, organizirati redne dialoge z vsem ustreznimi deležniki in okrepiti socialni dialog.

Medtem ko so prizadevanja za trajnostni turizem precej napredovala, pa razmah potovanj po pandemiji pritiska na mnoge priljubljene destinacije. Zaradi takega skokovitega naraščanja regije težje uravnotežijo gospodarsko rast s trajnostnim razvojem. Hkrati se spopadajo s pomanjkanjem ljudi in neskladjem med razpoložljivimi delovnimi mesti ter znanjem in spretnostmi delavcev.

Zato EESO med drugim poziva k napredku pri ustvarjanju regenerativnega turizma, ki bi ga bilo treba vključiti v evropsko strategijo za trajnostni turizem, ki jo bo Evropska komisija predstavila v prihodnjih mesecih.

V nasprotju s tradicionalnim trajnostnim turizmom, pri katerem je v središču zmanjšanje okoljske škode, je namen regenerativnega turizma obnoviti in povečati naravni, socialni in ekonomski kapital. Ta v prihodnost usmerjen pristop upošteva načela krožnega gospodarstva in želi turističnim destinacijam ter lokalnim skupnostim prinašati dolgoročne pozitivne učinke. (ll)

EU je na ključnem razpotju pri razvoju umetne inteligence. Medtem ko na trgu generativne umetne inteligence (GenAI) prevladujejo ameriška podjetja z 80 % svetovnih zasebnih naložb, Kitajska hitro napreduje. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je v sodelovanju s Centrom za evropske politične študije (CEPS) objavil novo študijo, da bi ugotovil, kaj je treba storiti, da Evropa ostane konkurenčna.

Študija, pripravljena pod okriljem strokovne skupine EESO za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo (INT) in o kateri je redno razpravljala opazovalna skupina EESO za enotni digitalni trg, preučuje ključne priložnosti, izzive in politične ukrepe za okrepitev evropske umetne inteligence.

Ključna priporočila za EU so:

• Spodbujanje naložb v umetno inteligenco in računalniške zmogljivosti – Evropa mora povečati naložbe v infrastrukturo umetne inteligence, da bi spodbudila inovacije.
• Osredotočenost na tri sektorje z velikim potencialom – umetna inteligenca lahko spodbudi rast v avtomobilski industriji, čisti energiji in izobraževanju.
• Spodbujanje odprtokodne umetne inteligence – spodbujanje odprtih modelov umetne inteligence bo izboljšalo dostopnost in konkurenčnost.
• Boljše povezovanje prizadevanj na področju raziskav in razvoja po vsej EU.

Opolnomočenje civilne družbe za upravljanje umetne inteligence
– študija poudarja pomen organizacij civilne družbe pri oblikovanju politik in upravljanju umetne inteligence. Za večjo vključenost in etično sprejemanje umetne inteligence so navedena naslednja priporočila:

• Programi za opismenjevanje na področju umetne inteligence – pobude za usposabljanje in socialni dialog za opolnomočenje delavcev in javnosti.
• Pristop "Social by Design", s katerim je razvoj umetne inteligence osredotočen na človeka in usklajen s potrebami družbe.
• Večje financiranje organizacij civilne družbe – podpora nepridobitnim organizacijam, ki zapolnjujejo vrzel med tehnologijo umetne inteligence in razumevanjem le-te v javnosti.
• Etično sprejemanje umetne inteligence - dajanje prednosti zaupanja vrednim sistemom umetne inteligence, ki so v skladu z evropskimi vrednotami.

Izkoriščanje potenciala EESO pri politiki na področju umetne inteligence
– EESO omogoča strukturirano sodelovanje organizacij civilne družbe pri politiki na področju umetne inteligence. Študija priporoča zagovarjanje odprtokodne umetne inteligence in spodbujanje etičnih inovacij z javnimi naročili in programi financiranja, pri čemer bi EESO lahko deloval kot glavno središče za sodelovanje z organizacijami civilne družbe in odprtokodnimi skupnostmi ter ozaveščanje o vplivu umetne inteligence na družbo.

Študija uvaja tudi enoten glosar umetne inteligence za vzpostavitev skupnega jezika, ki omogoča učinkovito komunikacijo med oblikovalci politik, razvijalci in uporabniki, kar je ključnega pomena za odgovoren razvoj, upravljanje in uporabo umetne inteligence v različnih sektorjih.

Študija bo posredovana ključnim institucijam EU in naj bi prispevala k prihodnjim politikam na področju umetne inteligence. Celotno končno poročilo je na voljo TUKAJ. (vk)