EESO je pred kratkim pozitivno ocenil smernice Evropske komisije za politike zaposlovanja držav članic. Po njegovem mnenju so primerne, saj obravnavajo najnujnejša vprašanja na trgu dela.

V mnenju, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju septembra, je EESO poudaril, da vse bolj negotove geopolitične razmere – ki bodo po vsej verjetnosti negativno vplivale na gospodarstvo EU, povzročajo visoko inflacijo in recesijo ter zmanjšujejo kupno moč – zahtevajo odločno ukrepanje držav članic, ki bi si morale prizadevati za resnično povezan enotni trg, malim in srednjim podjetjem pa pomagati, da se razvijajo.

„Delovne sile znova vse bolj primanjkuje, zato bi bilo treba po našem mnenju izvajati učinkovite ukrepe za spodbujanje socialnih partnerjev k obravnavanju potreb po znanjih in spretnostih na nacionalni ravni. Ukrepi bi morali biti prilagojeni posameznim sektorjem in lokalnim razmeram. Pridobivanje potrebnih znanj in kompetenc postaja vse pomembnejše, tako za delavce kot za podjetja,“ je na plenarnem zasedanju povedala Mariya Mincheva, poročevalka za mnenje.

EESO se zavzema za to, da bi imeli socialni partnerji večjo vlogo pri pripravi in izvajanju reform ter politik na področju zaposlovanja, socialnega varstva in gospodarstva, kar je treba doseči med drugim s krepitvijo njihovih zmogljivosti.

V mnenju je navedel tudi, da je zmanjšanje stopnje neaktivnosti eden od ključnih izzivov in da je usmerjena podpora zlasti pomembna za dolgotrajno brezposelne. Poseben poudarek je namenil revščini zaposlenih in potrebi po političnih instrumentih, kot so dostojne plače, vključno z ustreznimi minimalnimi plačami, ter premišljene začasne finančne spodbude, ki jih spremljajo usmerjeni in učinkoviti ukrepi za usposabljanje in izpopolnjevanje.

Okrepiti je treba tudi politike za podporo mladim, invalidom in drugim ranljivim skupinam na trgu dela.
Evropska komisija letos predlaga vrsto sprememb politik zaposlovanja držav članic. V njih upošteva najnovejše pobude in dodaja nove elemente, povezane z invazijo Rusije na Ukrajino. EESO pozdravlja osredotočenost Komisije na razmere po pandemiji COVID-19, da bi zagotovila trajnostno rast.

Spremenjene smernice obravnavajo različna vprašanja, kot so spodbujanje povpraševanja po delovni sili, izboljšanje dostopa do zaposlitve in vseživljenjskega pridobivanja znanj in spretnosti, boljše delovanje trgov dela, učinkovitejši socialni dialog in spodbujanje enakih možnosti za vse. (ll)