Grožnja Kremlja za prekinitev oskrbe s plinom je vznemirila Evropo. Po Poljski in Bolgariji so zdaj na seznamu držav, ki so v nemilosti ruske vlade, še Finska, Danska in Nizozemska.

Evropska komisija je 18. maja predložila načrt REPowerEU za odpravo odvisnosti od uvoza energije iz Rusije do leta 2027; za načrt je na voljo 300 milijard EUR. Vlade EU iščejo rešitve za hitro nadomestitev ruske energije. Pospešujejo uvajanje energije iz obnovljivih virov in segajo globoko v mošnjičke, da bi izgradile infrastrukturo, ki je potrebna za uvoz utekočinjenega naravnega plina, in napolnile skladišča plina. Poleg tega iščejo možnosti za prihranek energije in nadomestitev plina. Medtem pa čas teče in nihče ne ve, kdo bo naslednja tarča na ruski ruleti. Stanje je brez dvoma izredno resno in zahteva ukrepe, kakršnih še ni bilo.

Izredne naložbe v infrastrukturo ter uvajanje energije iz obnovljivih virov se zdi težka naloga, zlasti v času, ko gospodarstva še okrevajo po pandemiji COVID-19. Vsak porabljen euro moramo zaslužiti v gospodarstvu, ki se trenutno sooča z visoko inflacijo; če si ga izposodimo, ima svojo ceno in prispeva k tveganju zadolženosti. Hkrati po tržnih pravilih velja, da visoko povpraševanje pomeni tudi višje cene. Zaradi višjih stroškov varnosti, ki jih povzroča vojna, se lahko cene energije še povišajo. Še en izziv, s katerim se soočamo, so prekinitve v verigi oskrbe, ki ovirajo uvajanje energije iz obnovljivih virov.

Za hitrejše uvajanje čistih tehnologij se načrt REPowerEU utemeljeno osredotoča na pospešitev postopkov za izdajo dovoljenj, novi projekti vetrne in sončne energije pa so projekti v „prevladujočem javnem interesu“. Načrt v skladu z mnenjem EESO o sporočilu na to temo poziva k uvedbi „namenskih območij za obnovljive vire energije“ na nacionalni ravni v conah, v katerih je okoljsko tveganje nizko. Hkrati se predlaga okrepitev cilja EU glede energije iz obnovljivih virov na 45 % do leta 2030; lansko leto je ta cilj znašal 40 %. Predlaga se tudi povečanje cilja glede energetske učinkovitost s 9 %, ki so bili predlagani julija 2021, na 13 %. Sončni paneli naj bi v javnih in novih stanovanjskih zgradbah do leta 2025 oziroma leta 2029 postali obvezni. Glede na sedanjo tržno situacijo je jasno, da teh ciljev iz tehničnih razlogov enostavno ni mogoče doseči. Ambicije so dobre, toda razmisliti moramo, ali so naši cilji res realistični in verodostojni.

Komisija v načrtu tudi opozarja, da bo prekinitev oskrbe z rusko energijo v državah privedla do višjih in bolj nestabilnost cen energije v Evropi. Potrebni so ciljno usmerjeni začasni ukrepi v državah članicah, ki bi na trgu EU povzročili čim manj motenj, ali ukrepi na ravni EU, ki ne bodo ogrozili ne prizadevanj za razogljičenje ne oskrbe z energijo. Pri tržnih posegih na splošno obstaja tveganje, da bi povzročili negotovost pri naložbah in odvračali od razogljičenja energetske industrije, s tem pa škodovali dolgoročnim ciljem.

Pokazalo se je, da lahko evropski trg z električno energijo dobro deluje, saj lahko prepreči omejitve v oskrbi ali celo prekinitve na nekaterih območjih. Solidarnost med državami članicami na trgu EU z električno energijo bo ključnega pomena, ne le pred prihodnjo zimo, temveč tudi v primeru nove igre na ruski ruleti.

Alena Mastantuono, članica EESO