Pravila o združitvah, protimonopolnih postopkih in nadzoru nad državno pomočjo bi bilo treba posodobiti, da bi služila podnebnim in digitalnim ambicijam Unije ter pripomogla k doseganju strateške avtonomije, za kar vse bodo potrebne obsežne naložbe. EESO v dveh novih mnenjih pojasnjuje, kako naj bi to prenovo izvedli.

Razprava, ki je potekala 19. maja v okviru plenarnega zasedanja EESO, se je osredotočila na dve novi poročili, ki obravnavata politiko konkurence EU in državno pomoč za zdravstvene in socialne storitve v spremenjenih svetovnih razmerah.
V poročilu z naslovom Politika varstva konkurence, primerna za spopadanje z novimi izzivi je EESO pozval Evropsko komisijo, naj pri prenovi politike konkurence EU, ki je trenutno v teku, gre dlje kot kdaj koli prej. 

Ukrepi, ki so bili sprejeti kot odziv na pandemijo COVID-19 in kasneje rusko agresijo v Ukrajini, so zelo pomagali podjetjem, vendar jih je treba še izboljšati. Prav tako morajo merila za upravičenost koristiti vsem sektorjem in ne smejo zaloputniti vrat pred najbolj prizadetimi podjetji. 

Splošni okvir konkurenčnega prava se je sicer prilagodil številnim izzivom, vendar ni dovolj daljnosežen pri uresničevanju strateških ciljev EU, tj. zelenega in digitalnega prehoda ter tudi odpornosti. Kot poudarja EESO, so za te ambicije potrebne ogromne javne in zasebne naložbe, zato bi jih bilo treba v največji možni meri podpreti.

Ukrepi za nadzor koncentracij in združitev včasih ovirajo konkurenčnost podjetij v primerjavi z njihovimi tekmeci v ZDA in na Kitajskem. Določbe o zlorabi prevladujočega položaja niso vedno prilagojene novim zelenim in digitalnim izzivom. 

„Predlagamo nekaj tehničnih prilagoditev za lažji dostop do podpore, pa tudi boljše načine za upoštevanje inovacij in digitalnega razvoja. Prav tako smo predlagali, da bi imeli korist vsi sektorji, ne le industrija. S tem mislim predvsem na trgovinski sektor in mala in srednja podjetja,“ je dejala poročevalka za mnenje Emilie Prouzet.

V drugem mnenju je EESO obravnaval državno pomoč za zdravstvene in socialne storitve. 

„Pandemija COVID-19 je pokazala, da se morajo sistemi zdravstvenega varstva in socialne zaščite hitro prilagoditi spremembam,“ pravi poročevalec Giuseppe Guerini (Raznolikost Evrope, Italija). Dodaja še: „Ukrepi, ki jih predlagamo, bi pripomogli k poenostavitvi in pospešitvi zagotavljanja državne pomoči.“

EESO poudarja, da ta sektor dejansko nima velikega vpliva na čezmejno konkurenco. Zdravstvene in socialne storitve so večinoma organizirane lokalno znotraj držav in se v glavnem uporabljajo tam, kjer se zagotavljajo. Državne pomoči temu sektorju se zato ne bi smelo obravnavati kot ukrepa, ki izkrivlja konkurenco.

Drugi pomemben predlog se nanaša na najvišji dovoljeni znesek državne pomoči. EESO meni, da bi morala biti zgornja meja za priglasitev pomoči Komisiji (ta trenutno znaša 500 000 EUR v obdobju treh proračunskih let, kar sproža dolgotrajne in zapletene postopke) za te storitve višja kot za druge storitve splošnega pomena. To upravičujejo njihova vloga pri zagotavljanju javnega interesa, njihov omejen vpliv na čezmejno trgovino in ponovni pojav inflacije. (dm)