Praznovanje dneva evropske državljanske pobude je letos, deseto leto zapored, izjemoma potekalo po spletu in trajalo dva dni. Predsednica EESO Christa Schweng, podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová in podpredsednik Evropskega parlamenta Pedro Silva Pereira so ocenili položaj tega edinstvenega instrumenta participativne demokracije.

Predsednica Schweng je v svojih uvodnih besedah poudarila, da je eden od ključnih elementov vsakega participativnega procesa njegov učinek: „Nezadosten učinek lahko med državljani povzroči razočaranje in nezadovoljstvo ter neangažiranost.“ Dodala je še: „Evropska državljanska pobuda bo lahko postala trdno orodje za ponovno povezovanje EU z njenimi državljani le, če bo imela večji učinek.“

Od leta 2012 je le šest pobud doseglo zahtevani prag glede števila podpisov, njihov učinek pa je bil precej omejen in pozen. Vendar obstajajo razlogi za optimizem, saj sta v letu 2021 začela veljati prva dva zakonodajna akta, ki temeljita na evropskih državljanskih pobudah: direktiva o pitni vodi, na katero je vplivala pobuda „Pravica do vode“, in tako imenovana uredba o preglednosti, ki je bila odziv na pobudo „Prepovejmo glifosat“.

Věra Jourová je v svojem videosporočilu opozorila na spremembe in izboljšave, ki jih prinaša nova uredba o evropski državljanski pobudi, ki je začela veljati januarja 2020. Nato je pojasnila, da dejanski učinek pobud evropske državljanske pobude presega zakonodajni proces: „Tudi pobude, ki ne dosežejo končnih formalnih faz postopka, imajo lahko večkratni učinek. V trenutku, ko državljani sprožijo evropsko državljansko pobudo, temo, ki jih skrbi, postavijo v javni prostor. S tem pa se širi ozaveščenost in ustvarja učinek.“

Pedro Silva Pereira je dejal, da Evropski parlament še vedno razpravlja o tem, kako povečati ozaveščenost o evropski državljanski pobudi in izboljšati njeno delovanje: „Zagotoviti je treba, da se pobudo, ki doseže zadnjo fazo, resno in ustrezno obravnava.“ (na)