Pripravila skupina Raznolikost Evrope v EESO

V novi študiji EESO o posledicah pandemije COVID-19 za temeljne pravice in državljanski prostor, za katero je zaprosila skupina Raznolikost Evrope v EESO, je obravnavano, kako je pandemija vplivala na delo organizacij civilne družbe in kako so ukrepi, uvedeni v posameznih državah članicah EU, vplivali na njihovo zmožnost uveljavljanja svojih temeljnih pravic in svoboščin.

Glavne ugotovitve in priporočila študije so po mnenju njenega glavnega avtorja Filipa Pazderskega sledeče:

Pandemija je na organizacije civilne družbe vplivala različno in kompleksno. Po eni strani so bile organizacije civilne družbe pogosto prve, ki so reorganizirale svoje dejavnosti in se tako na potrebe lokalnih skupnosti odzvale hitreje kot javne uprave ali podjetja. Prenos dejavnosti na splet je pospešil digitalizacijo, kar je organizacijam civilne družbe omogočilo, da so dosegle novo občinstvo ter povečale učinkovitost in obseg svojih dejavnosti. Lažje je bilo vzpostavljati partnerstva, spodbujati izmenjavo izkušenj in oblikovati skupna stališča v javnosti. Na ta način se je povečala družbena prepoznavnost teh organizacij in se sedaj bolje razume njihova vsakodnevna vloga.

Po drugi strani je dolgotrajna zdravstvena kriza organizacije civilne družbe zelo prizadela. Najhuje so se čutile finančne težave. Zlasti manjši subjekti, ki so delovali zunaj velikih mest in združevali skupine, ki so z digitalnega vidika bolj izključene, so morali prekiniti svoje delo. Številni izmed njih doslej še niso obnovili svojih dejavnosti. Aktivisti so se soočali z duševnimi stiskami, utrujenostjo zaradi dela na daljavo in vse večjo negotovostjo glede prihodnosti, ki jo je še zaostrila dolgotrajna socialna osamitev. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je bilo zaradi nerednega delovnega časa pogosto težko vzdrževati.

S pandemijo so se pokazale ali okrepile že obstoječe težave. Sposobnost delovanja organizacij civilne družbe je zavrla izredna zakonodaja, s katero se je zmanjšala preglednost delovanja vlad, omejil nadzor nad njihovim delom ter je bila okrnjena svoboda zbiranja in izražanja. Vse te omejitve so se zgodile pod pretvezo boja proti pandemiji. Zmanjšali so se tudi standardi civilnega dialoga pri pripravi zakonodaje. Organizacije civilne družbe pogosto niso bile niti vključene v posvetovanja o zakonih, ki so obravnavali posledice krize. 

Da bi se odzvali na te izzive, moramo organizacijam civilne družbe zagotoviti prožnejše in dostopnejše financiranje, zagotoviti dejansko sodelovanje pri spremljanju postopkov financiranja EU, sprejeti strategijo EU za civilno družbo, v kateri bo poudarjena vloga sektorja, stalno spremljati napade na civilne akterje in se nanje odzivati ter poskrbeti za bolj strukturiran okvir za odprt, reden in pregleden civilni dialog v EU. To niso nove zamisli, vendar jim je pandemija dala nov pomen. Vloga, ki so jo organizacije civilne družbe imele med pandemijo, in prepoznavnost, ki so jo pridobile, lahko pripomoreta k dejanskemu uresničenju teh zamisli.

Zaključna študija je bila predstavljena na dnevih civilne družbe v marcu. Več informacij je na voljo tukaj.