EESO info: Kako in kdaj bi lahko prešli na bolj zeleno, bolj krožno in bolj digitalno industrijo in s tem uresničili cilje zelenega dogovora Evropske komisije? Kakšno vlogo imajo surovine pri tem?
Pietro Francesco De Lotto, predsednik CCMI: Ne glede na to, ali govorimo o četrti, peti ali celo šesti industrijski revoluciji, pogosto pride do javne razprave. Kljub različnim pogledom na to vprašanje je zagotovo to, da smo priča veliki revoluciji v industriji, ki prinaša dvojni izziv: doseči bolj zeleno in krožno gospodarstvo, hkrati pa tudi digitalno preobrazbo. Gre za revolucijo, ki jo vodi več dejavnikov: javno mnenje, občutljivost potrošnikov, svetovna konkurenca in potreba po prilagoditvi delovne sile novim modelom itd.
Kot pri vseh revolucijah bodo tudi končni izid korenite spremembe. V našem primeru bo to, upamo, pomenilo evropsko industrijo, ki je ozelenitev in digitalizacijo spremenila v konkurenčno prednost na svetovnem prizorišču. To je proces, ki se dogaja že vrsto let, vendar morajo javni organi pravilno voditi te spremembe, da bodo njihove koristi dosegle vsa podjetja, vse delavce in vse evropske regije.
Boj proti podnebnim spremembam in cilji trajnostnega razvoja so očitno bistveni stebri ukrepov EU, vendar moramo zagotoviti, da jih vsi deli družbe in industrije vse bolj dojemajo kot priložnost in ne kot breme. Evropski zeleni dogovor, akcijski načrt za krožno gospodarstvo, nova industrijska strategija za Evropo (in prihajajoča posodobitev) ter vsi povezani ukrepi in zakonodaja so ključna orodja za pretvorbo teh razprav v resničnost povsod v Evropi, ki nikogar ne izključuje v teh skupnih prizadevanjih.
Jedro tega procesa so surovine, zlasti kritične surovine. Za digitalizacijo in okolju prijaznejšo industrijo in družbo v EU so potrebne tehnologije, ki zahtevajo surovine. Za ponazoritev: vetrna energija prihaja iz turbin, ki med drugim vsebujejo tudi elemente redkih zemelj. EU je pri teh surovinah skoraj v celoti odvisna od Kitajske. Podobni scenariji obstajajo tudi za številne tehnologije, ki so bistvene za zeleni in digitalni prehod, kot so baterije, fotovoltaika, robotika in gorivne celice. V preteklih mesecih je bila javnost še posebej opozorjena na njihov kritični pomen, saj je pandemija COVID-19 razkrila potrebo, da industrija in družba EU na splošno postaneta bolj odporni in strateško neodvisni, tudi na področjih, kot so cepiva, zdravila in medicinski pripomočki.
Akcijski načrt Komisije za kritične surovine, ki je bil prav tako predmet nedavnega mnenja CCMI in EESO, je dober instrument, ki združuje odpravljanje sedanjih pomanjkljivosti in ukrepe za pripravo na morebitne prihodnje probleme.
Konkretno si želimo, da bi industrija EU uspevala na okolju prijazen in digitalen način, vendar ne želimo, da bi naša industrija in družba prešli z ene odvisnosti (na primer od nekaterih fosilnih goriv) na drugo popolno odvisnost od nekaterih kritičnih surovin. Da bi se temu izognili in zagotovili, da bo zeleni in digitalni prehod povečal odpornost, konkurenčnost in socialno pravičnost, moramo vlagati v raziskave in razvoj, trajnostno domačo rudarjenje, pridobivanje dragocenih materialov iz odpadkov in ustvarjanje večstranskih enakih konkurenčnih pogojev. To je bistveno za zagotovitev, da bosta zeleni in digitalni revoluciji uspešni ter koristili industriji in družbi EU kot celoti.