Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je v mnenju „Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu“ dejal, da je kljub spremembam v poklicnih tveganjih, ki so posledica digitalizacije dela in so povzročile porast stresa, izgorelosti ali ergonomskih poškodb ter rahlo znižanje števila nezgod pri delu, socialni dialog še vedno ključnega pomena za spodbujanje varnosti in zdravja pri delu.

„Ukrepi za varnost in zdravje pri delu, ki se izvajajo prek socialnega dialoga, ne le pozitivno prispevajo k zdravju delavcev, temveč lahko izboljšajo tudi donosnost podjetij ter zmanjšujejo stroške zdravstvene oskrbe in absentizma. Stroški, ki jih poškodbe in bolezni, povezane z delom, povzročajo družbi, so ocenjeni na 476 milijard EUR ali 3,3 % BDP EU,“ je dejala poročevalka za mnenje Franca Salis-Madinier.

Vendar se kakovost socialnega dialoga med državami članicami razlikuje, zaradi česar se avtonomni sporazumi, ki so jih socialni partnerji sklenili na področju varnosti in zdravja pri delu, po EU včasih neenakomerno izvajajo.

Po mnenju EESO bi bilo treba okrepiti evropski socialni dialog, da bi zagotovili enotno zaščito vseh delavcev EU.  
Evropska komisija bi zato morala določiti jasna merila in tako zagotoviti, da bi se sporazumi, ki so jih podpisali socialni partnerji, izvajali v vseh državah članicah, še zlasti v luči razsodbe Sodišča EU, da Komisiji v zvezi s prošnjami socialnih partnerjev glede izvajanja sporazumov ni treba ukrepati.

Za določitev splošnih smernic za varnost in zdravje pri delu pa je poleg produktivnega socialnega dialoga potreben tudi trden regulativni okvir. Sporazumi, na podlagi katerih se na zahtevo obeh podpisnic oblikujejo direktive Sveta, se zdijo učinkovitejši, saj privedejo do konkretnih akcijskih načrtov v državah članicah.
EESO zato poziva k novim smernicam o delu na daljavo, ambicioznejšemu stališču glede boja proti raku in pripravi direktiv EU o kostno-mišičnih obolenjih in psihosocialnih tveganjih, ki postajajo velika poklicna grožnja za evropske delavce.

Skupina delodajalcev EESO je predložila več amandmajev k mnenju in izrazila svoje nasprotovanje, med drugim zlasti v zvezi s pozivi po novih regulativnih ukrepih, predlaganimi ukrepi EU glede kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj ter pripravo novih smernic za delo na daljavo.
Mnenje, za katerega je zaprosilo francosko predsedstvo EU, je bilo sprejeto na januarskem plenarnem zasedanju EESO s 172 glasovi za, 32 glasovi proti in 70 vzdržanimi glasovi. (ll)