EESO info: Restavracije in bari so bili med pandemijo zaprti. Kako je to prizadelo proizvajalce hrane, dobavitelje in lastnike restavracij ter kako je to vplivalo na kulturo prehranjevanja in uživanje hrane? Kako bi najbolje poskrbeli za to, da bi se ljudje spet vrnili na delo?

Peter Schmidt, predsednik strokovne skupine NAT: Proizvajalci hrane, živilskopredelovalna industrija in trgovci z živili se že v običajnih razmerah soočajo s pritiski. Vsi pričakujejo ustrezno, neprestano preskrbo s hrano najvišje kakovosti.

Med poplavo slabih novic, povezanih s pandemijo, je dobra novica ta, da preskrba s hrano v Evropi tudi v času krize deluje dobro. Veriga preskrbe s hrano je verjetno v času sedanje krize najbolje delovala. Trgovinske police z živili v Evropi niso bile v nobenem trenutku prazne.

Vendar pa je pandemija izpostavila nekatere šibkosti, ki so bile spregledane. Naj na kratko opišem tri.

Problem, ki se je kmalu pojavil, je bilo zaposlovanje obiralcev v kmetijstvu, drugi problem pa je bila struktura mesne industrije.

V obeh primerih je proizvodnja odvisna od poceni delovne sile, ki večinoma prihaja iz vzhodnoevropskih držav, in migrantov (iz tretjih držav), pri čemer gre za zlorabo prostega gibanja delavcev v Evropi in za izjemni cenovni pritisk na kmetijske in živilske proizvode.

Zaradi omejitev potovanj in gibanja je prišlo do motenj v teh dobavnih verigah. Hkrati so se razkrile neznosne razmere, v katerih so ti ljudje živeli in delali in ki so povzročile verige okužb in žarišča izbruhov bolezni. V mesni industriji je zaradi tega nemška vlada sprejela predpise za zaščito delavcev.

Tretje področje prehranske verige, ki je v velikih težavah, je sektor hotelirstva in gostinstva ter celotni svetovni turizem.

V večini držav so prenočitveni in gostinski obrati zaprti zaradi prepovedi obratovanja, nočne omejitve gibanja na prostem, omejitve potovanj in prenehanja delovanja v celotnem sektorju. Na tisoče podjetij se bori za preživetje ali je na robu propada.

Na milijone delavcev je na prisilnem dopustu oziroma je vključenih v programe za ohranitev delovnih mest ali pa so izgubili službo. Številna hotelska podjetja so začela prestrukturiranje in odpuščajo delavce. Prihodnost sektorja je negotova in okrevanje bo verjetno dolgo in težavno.

Čim prej je treba storiti naslednje:

• zagotoviti hitro sprejetje in izvajanje načrta EU za okrevanje: podjetja in delavci ne morejo več čakati;
• umestiti hotelirstvo in gostinstvo v središče nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost; socialne partnerje je treba vključiti v prizadevanja za ohranitev čim več delovni mest; sektor je treba ekonomsko podpreti in si prizadevati za čim prejšnje, a varno in usklajeno okrevanje ter sproščanje potovanj;
• podaljšati vse nujne ukrepe, kot so programi s skrajšanim delovnim časom, najmanj do septembra 2021, da se vsem delavcem, tudi sezonskim in začasnim, zagotovi primerno nadomestilo;
• povišati plačilo za delo s skrajšanim delovnim časom na 100 %;
• pravilno izvajati in izvrševati veljavno zakonodajo EU glede pravic čezmejnih in sezonskih delavcev, zlasti pravico do enakega plačila za enako delo v istem kraju, tudi s pomočjo nacionalnih in čezmejnih usklajenih in skupnih delovnih inšpekcij;
• prizadevati si za nov model trajnostnega turizma prek evropskega zelenega dogovora in strategije „od vil do vilic“.

Kakršna koli finančna podpora v obliki državne pomoči, posojil ali davčnih oprostitev bi se morala odobriti le podjetjem, ki:

• ohranjajo delovna mesta oziroma ustvarjajo dostojna delovna mesta ter spoštujejo pravice delavcev in kolektivne pogodbe;
• niso registrirana v davčnih oazah ter dosledno plačujejo svoj delež davkov in socialnih prispevkov;
• soglašajo s tem, da bodo med krizo zadržala izplačilo dividend, odkup lastnih delnic in delniške opcije.