EESO info

Predsednik portugalske vlade António Costa je 27. januarja na plenarnem zasedanju EESO predstavil prednostne naloge portugalskega predsedovanja Svetu EU. Portugalska je na vrh programa svojega predsedovanja uvrstila socialno agendo in EESO zaprosila, naj ji s svojim strokovnim znanjem pomaga pri sedmih temah, ki so bistvene za prihodnost EU.

Pod geslom „Čas za rezultate: pravično, zeleno in digitalno okrevanje“ se bo Portugalska osredotočila na tri glavna prednostna področja: spodbujanje okrevanja s podnebnim in digitalnim prehodom, izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in krepitev avtonomije Evrope, ki obenem ostaja odprta svetu.

„Te prednostne naloge so v popolnem sozvočju s prednostnimi nalogami našega Odbora: zavzemamo se za EU, ki je gospodarsko uspešna, socialno vključujoča in okoljsko trajnostna,“ je dejala predsednica EESO Christa Schweng.

„Boj proti pandemiji COVID-19 je dokazal dodano vrednost naše Evropske unije. Začetek cepljenja na eni strani ter potrditev večletnega finančnega okvira in programa NextGenerationEU na drugi strani sta odprla vrata upanju in dala nov pomen besedi ,skupnost’,“ je podaril António Costa.

Osrednji dogodek portugalskega predsedovanja bo socialni vrh, ki bo 7. maja v Portu.

„Glavni namen tega vrha je dati močno politično spodbudo akcijskemu načrtu, ki ga bo Komisija predstavila marca, in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, ki je najboljše cepivo proti socialnim neenakostim, populizmu in strahu,“ je prepričan portugalski premier.

Dodal je še, da pri doseganju tega temeljnega cilja portugalsko predsedstvo računa na ključni prispevek EESO in njegovo dejavno sodelovanje. Predsedstvo je EESO zaprosilo, naj mu s svojim strokovnim znanjem pomaga pri sedmih temah, ki so bistvene za prihodnost EU. (mr)

Predsedstvo EESO se je zavezalo gospodarsko, socialno in okoljsko močnejši EU, zato podpira prizadevanja Komisije za okrevanje Evrope po krizi zaradi COVID-19. Tako se glasi sporočilo predsednice EESO Christe Schweng, naslovljeno na podpredsednika Evropske komisije, pristojnega za medinstitucionalne odnose in predvidevanje, Maroša Šefčoviča, ki se je udeležil januarskega plenarnega zasedanja.

Christa Schweng je Komisiji zagotovila vso podporo EESO in ponovila zavezo iz prispevka k delovnemu programu Evropske komisije za leto 2021, ki ga je EESO sprejel julija 2020: „Odbor želi pomembno prispevati k okrevanju Evrope ter njeni odpornosti v prihodnje, da bo lahko gospodarsko uspešna, socialno vključujoča in okoljsko trajnostna. Naš največji izziv v prihodnosti je učinkovito reševanje gospodarske in socialne stiske, ki jo povzroča COVID-19.“

Maroš Šefčovič pa je dejal, da je delovni program Komisije za leto 2021 zasnovan tako, da bi si EU lažje opomogla od negativnih posledic krize in ustvarila nov zagon z rešitvami, ki bodo kos izzivom prihodnosti: „Naša Unija je pokazala veliko solidarnosti in enotnosti. Ne gre le za to, da se postavimo nazaj na noge, ampak tudi za to, da napredujemo. Po vseh izzivih leta 2020 je zdaj čas, da pospešimo okrevanje po krizi zaradi COVID-19 in začrtamo prihodnost, ki si jo želimo za našo Unijo.“

V zvezi z veljavnimi ukrepi za obvladovanje pandemije je poudaril, da so prizadevanja in delo Komisije za vzpostavitev evropske zdravstvene unije omogočila EU, da sprejme usklajen pristop na področju cepljenja in z 2,3 milijardama odmerkov zagotovi najobsežnejši portfelj cepiv na svetu. (mp)

Več jasnosti, večja finančna preglednost, strožja pravila glede nadlegovanja in strožje kazni za nespoštovanje pravil. Člani EESO so 28. januarja 2021 sprejeli temeljne spremembe svojega kodeksa ravnanja. To je prvi pomemben korak v okviru reforme Odbora, ki jo izvaja novo vodstvo EESO.

Novi kodeks ravnanja vsebuje vrsto izboljšav za učinkovito preprečevanje nadlegovanja in ustrezno obravnavanje neprimernega vedenja. Na prvem mestu je preprečevanje, v primeru dokazanega neprimernega ravnanja pa člana Odbora sedaj lahko doleti več kazni.

Predsednica EESO Christa Schweng je okrepitev kodeksa ravnanja obljubila oktobra ob nastopu svojega mandata. „To obljubo smo izpolnili. Komisija za poslovnik je z izjemnim delom zagotovila široko podporo temu predlogu. To dokazuje našo zavezanost visokim etičnim standardom in sodobnim, preglednim delovni metodam,“ je dejala ga. Schweng.

Morebitne očitke glede neprimernega vedenja bo preiskoval nov odbor za etiko, ki bo imel jasno opredeljena preiskovalna pooblastila. Odbor za etiko bo lahko sprejemal pritožbe tako članov EESO kot tudi zaposlenih. V primeru preiskave se bodo zaščitili morebitni priznani prijavitelji kršitev, Odbor pa bo tesno sodeloval z uradom OLAF.

Glede na ugotovitve preiskave in resnost kršitve lahko člana doleti več kazni, med drugim:

• razrešitev z ene ali več funkcij, ki jih ima v Odboru;
• odprava morebitne povzročene škode;
• začasna izguba pravice do izplačil, ki jih prejemajo člani;
• začasna prepoved sodelovanja pri vseh ali nekaterih dejavnostih EESO in službenih poteh;
• prepoved zastopanja EESO v nacionalnih, medinstitucionalnih ali mednarodnih forumih;
• izguba pravice do dostopa do zaupnih in tajnih informacij.

V skrajnem primeru lahko pride tudi do izključitve člana iz EESO.

Posodobljena pravila tudi dodatno povečujejo finančno preglednost, zlasti v zvezi s povračilom stroškov službenih potovanj in dejavnosti članov. Člani bodo morali vsako leto predložiti izjavo o finančnih interesih, ki bo na voljo na spletnem portalu EESO. Iz izjave je razvidno tudi morebitno nasprotje interesov.

Kodeks ravnanja je bil spremenjen na podlagi pozivov Evropskega parlamenta ter priporočil evropskega varuha človekovih pravic in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

Med razpravo na januarskem plenarnem zasedanju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora je Michel Barnier, vodja projektne skupine Evropske komisije za odnose z Združenim kraljestvom, prvič po podpisu sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom javno izrazil svoje stališče o besedilu sporazuma.

Michel Barnier je v svojem govoru poudaril, da v brexitu ni nič pozitivnega: „To je ločitev in ločitev nikomur ne prinese veselja. Vendar ta dogovor, ki smo ga dosegli z Združenim kraljestvom, dokazuje, da Evropska unija ni zapor, kot to želijo prikazati nekateri demagogi desnice in levice. Vsak jo lahko zapusti, seveda pa se mora spoprijeti s posledicami v obliki izkrivljanj in gospodarskih pretresov.“

Namen sporazuma je bil urediti gospodarske in trgovinske vidike odnosov med EU in Združenim kraljestvom po brexitu, za katerega je sicer jasno, da ne pomeni konca. Barnier je še dodal: „V naslednjem koraku ne bo treba zagotoviti le pravilnega izvajanja tega sporazuma. Jasno je, da ga bo treba v prihodnosti dopolniti z nekaterimi temami, ki jih Združeno kraljestvo ni želelo vključiti v dosedanja pogajanja, kot sta obramba ali zunanja politika.“

Poudaril je tudi, da delo Evropske komisije še ni dokončano: spremljala bo izvajanje sporazuma in natančno preučila vse predloge z britanske strani, ki bi lahko povzročili razhajanja v predpisih.

Predsednica EESO Christa Schweng se je Michelu Barnierju, ki se je kot govornik petkrat udeležil plenarnih zasedanj EESO, zahvalila za njegovo delo med pogajanji o brexitu ter za njegovo „zgledno odkritost in čas, ki ga je namenil obveščanju civilne družbe med celotnim pogajalskim procesom“.

Jack O’Connor, predsednik skupine EESO za spremljanje brexita, je pohvalil način, kako je Michel Barnier med pogajanji o brexitu obravnaval položaj irskega otoka, ter opozoril na zavezo EESO in skupine za spremljanje brexita, da si bosta prizadevala za čim večji izkoristek potenciala tega sporazuma, zlasti v zvezi s civilno družbo Združenega kraljestva. (dgf)

„Število ljudi, ki živijo v revščini, bi se v naslednjem desetletju lahko zmanjšalo za 50 %,“ je na januarskem plenarnem zasedanju EESO povedal posebni poročevalec ZN za izredno revščino in človekove pravice v zvezi s izsledki študije, ki jo je opravilo predstavništvo ZN pri institucijah EU.

„Zmanjšanje revščine mora biti ena od glavnih prednostnih nalog v prihodnjem akcijskem načrtu Evropske komisije za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic,“ je dejal Oliver De Schutter, posebni poročevalec ZN za izredno revščino in človekove pravice.

Ob tem je poudaril, da je v EU vse bolj razširjena revščina žensk in enostarševskih gospodinjstev.

Opozoril je tudi, da sporočilo Komisije o zelenem dogovoru sicer vključuje močno socialno razsežnost, vendar ne more nadomestiti strategije za zmanjšanje revščine: „Zmanjšanje revščine ni eden od ciljev zelenega dogovora,“ je poudaril.

Pojasnil je, da so bile ugotovljene tri strukturne omejitve v boju proti revščini v EU:

• davčni damping v državah EU, pri katerem je bila davčna obremenitev v zadnjih 20 letih postopoma prenesena s korporacij in najbogatejših posameznikov na delavce, potrošnike in družine z nizkimi dohodki;
• socialne razmere in stroški dela spričo politik, s katerimi naj bi izboljšali stroškovno konkurenčnost z nižanjem plač in socialnih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci;
• makroekonomski okvir v ekonomski in monetarni uniji, zlasti Pakt za stabilnost in rast, ki bi ga bilo treba čim prej pregledati, da se socialne naložbe v zdravstvo in izobraževanje izločijo iz ukrepov varčevalne politike.

Oliver De Schutter je dejal, da bi bilo treba v akcijski načrt Komisije za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic vključiti tri ambiciozne cilje:

• strategija za zmanjšanje revščine do leta 2030 z ambicioznim ciljem 50-odstotnega zmanjšanja števila ljudi, ki jim grozi revščina;
• jamstvo za otroke, ki bi zajemalo pet osnovnih področij: dostop do izobraževanja, predšolskega varstva, prehrane, stanovanja in zdravstvenega varstva. To bi vključevalo podporo družinam z zagotavljanjem dostojnega dohodka, dela in dostopa do nadomestil;
• nov pravno zavezujoč instrument o sistemih minimalnega dohodka, s katerim bi zagotovili, da so takšni sistemi po vsej EU ustrezni in da države članice uporabljajo skupno metodologijo.

Predsednica EESO Christa Schweng je dejala, da sta že pred krizo zaradi COVID-19 petino ljudi v EU ogrožali revščina in socialna izključenost ter to označila za neuspeh naših razvitih evropskih družb. „Eden najboljših načinov za izhod ljudi iz revščine in za preprečevanje revščine je krepitev družbene in individualne odpornosti,“ je dejala.

Nato je poudarila, da je poleg financiranja potreben tudi pristop, ki temelji na pravicah ter ljudi, ki živijo v revščini, ne obravnava le kot imetnike pravic, ampak tudi kot nosilce sprememb. Po njenih besedah zaveza, da nihče ne bo zapostavljen, pomeni tudi, da ljudi (ponovno) opolnomočimo, da lahko odigrajo pozitivno vlogo v družbi. (at/mp)

EESO je 27. januarja razpravljal s komisarko Johansson na svojem plenarnem zasedanju tik pred sprejetjem mnenja o novem paktu o migracijah in azilu. Odbor je v mnenju izrazil pomisleke glede tega, ali bo pakt pripomogel k oblikovanju skupnega evropskega okvira za upravljanje migracij, ki bo učinkovit in skladen z vrednotami EU.

Poročevalec za mnenje José Antonio Moreno Diaz je dejal: „Glede tega pakta smo imeli velike upe, a moram reči, da smo malo razočarani. Analiza Komisije je dobra, strinjamo se z njenimi zaključki, moti nas pa vrag, ki tiči v podrobnostih, ko gre za predloge.“

Soporočevalec Cristian Pîrvulescu je obžaloval pomanjkanje napredka pri nekaterih vprašanjih, ki jih pakt obravnava. „Žal ugotavljamo, da ni bilo veliko napredka, bilo pa je veliko nazadovanja. Komisijo spodbujamo k drznejšemu pristopu do nekaterih od teh vprašanj.“

Glavni očitek EESO je, da se pakt osredotoča predvsem na vračanja in upravljanje meja, zanemarja pa druga pereča vprašanja, kot so zakonite poti priseljevanja, varne poti za azil in vključevanje migrantov. Nekatere od predlaganih rešitev morda tudi ne bodo izvedljive v praksi.

Evropska komisarka Ylva Johansson je povedala, da „se sploh ne strinja“ s kritiko, da je Komisija premalo ambiciozna. „Današnje stanje je zelo drugačno kot leta 2015, ko smo imeli velik pritok beguncev in je bilo njihovo premeščanje velik problem,“ je dejala in pojasnila, da velika večina migrantov z neurejenim statusom danes niso begunci. Zato je hitro odločanje in vračanje zelo pomembno, obenem pa je treba vsem prosilcem za azil omogočiti pravičen postopek.

„Vsi, ki imajo pravico ostati, so dobrodošli in radi bi, da postanejo del naše družbe“, je dejala komisarka Johansson.

Med razpravo je EESO izrazil globoko zaskrbljenost zaradi trpljenja migrantov na meji EU z Bosno in Hercegovino. (na)

EESO je v svojem poročilu pozdravil predlog Komisije, da se revidira uredba o uporabi določb Aarhuške konvencije in izboljša dostop posameznikov in nevladnih organizacij do upravne in sodne revizije v okoljskih zadevah, hkrati pa poudarja, da je revidirana uredba premalo ambiciozna.

Evropska unija je podpisnica Aarhuške konvencije že od leta 2005, vendar še ne izpolnjuje vseh zahtev glede dostopa do pravnega varstva.

Spremenjena uredba, ki jo predlaga Komisija, je po mnenju EESO – ki se je v poročilu, ki ga je sprejel januarja, načeloma strinjal s predlaganimi spremembami – korak naprej in nujna za uresničitev evropskega zelenega dogovora.

Poročevalec Arnaud Schwartz je izpostavil nekaj pomanjkljivosti nove uredbe, na podlagi katerih bi se lahko institucije EU izmuznile svoji odgovornosti.

EESO se na primer ne strinja s predlogom Komisije o izključitvi aktov EU, ki vključujejo „ nacionalne izvedbene ukrepe“, saj dejansko obstaja možnost, da bi ta izključitev izničila ali razvrednotila uredbo Komisije.

Poleg tega je zaskrbljen zaradi reforme mehanizma notranje revizije, s katerim se v uredbi o uporabi določb Aarhuške konvencije nevladnim organizacijam omogoča, da reagirajo na upravne akte EU in njihove opustitve. Če bi organizacije civilne družbe imele možnost, da opravijo pregled šele po sprejetju izvedbenih ukrepov, bi bili številni, če ne vsi, akti in opustitve EU izključeni iz notranje revizije.

EESO poziva Komisijo, naj olajša dostop do pravnega varstva vsem organizacijam civilne družbe.

„Socialni partnerji so ključni akterji pri okoljskih zadevah, zato bi jih bilo treba izrecno omeniti, ko gre za dostop do pravnega varstva,“ je poudarila soporočevalka Isabel Caño Aguilar. „Da bi zagotovili dejanski dostop do sodne revizije, se organizacije civilne družbe ne bi smele soočati z dodatnimi obremenitvami, kot so dodatni stroški in birokracija," je še dejala ga. Caño. (mr)

EESO je prepričan, da je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 % do leta 2030 pravilna odločitev. V svojem mnenju Krepitev evropskih podnebnih ambicij pa je poudaril, da je treba prizadevanja za doseganje vmesnih ciljev povečati in proces pospešiti, drugače morda ne bomo dosegli cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Res je, da je COVID-19 povzročil izjemne gospodarske težave. Preusmeritev naložb v načrt za okrevanje pa je odprla vrata novi strategiji – „poraba za okrevanje se poveže z ambicioznimi podnebnimi ukrepi“, je opozoril soporočevalec EESO Jan Dirx.

„V mnenju smo poudarili tudi potrebo po okrepitvi biogospodarstva in zamenjavi fosilnih goriv, zato je ključno prednostno posodobiti evropsko zakonodajo o prehodu na goriva iz obnovljivih virov,“ je prepričan poročevalec EESO Arnold Puech d'Alissac.

Zdaj je bolj kot kdaj prej bistveno izkoristiti vsa možna orodja za povečanje ambicij glede podnebja: evropski zeleni dogovor, podnebna pravila, večletni finančni okvir, instrument za okrevanje „Next Generation EU“, SKP, strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost, trgovinske politike in sporazume ipd. Vse te bi bilo treba skladno povezati, pri tem pa zagotoviti, da pri prehodu nihče ne bo zapostavljen.

Državljani so „ključni partnerji v boju proti podnebnim spremembam“ in predpogoj za uspeh podnebne politike v EU.

Zato EESO ponavlja svoj predlog za ustanovitev platforme deležnikov za evropski podnebni pakt, ki bi temeljila na načelih vključevanja, preglednosti, dejanske udeležbe in odgovornosti podnebnih deležnikov na vseh ravneh. (mr)

Posvetovalna komisija za spremembe v industriji Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (CCMI) je imela 13. januarja prvo sejo v novem mandatu, na kateri je sprejela svoj delovni program za leto 2021.

Predsednik CCMI Pietro Francesco De Lotto, podpredsednica Monika Sitárová, člani in zunanji delegati, katerih mandat traja od novembra 2020 do novembra 2025, so soglasno sprejeli politične usmeritve CCMI in delovni program za leto 2021.

Delovni program temelji na treh glavnih stebrih, ki so:

• zeleni prehod za evropsko industrijo;
• celovita prizadevanja za digitalizacijo evropskih proizvodnih sektorjev;
• spodbujanje globalne konkurenčnosti evropske industrije v skladu s pregledom industrijske politike Evropske komisije za leto 2021.

Uvodoma je g. De Lotto osvetlil edinstveno vlogo, ki jo ima CCMI v EESO kot ekipa s strokovnim znanjem o industriji. Spregovoril je tudi o sedanji krizi in dejal:

„Evropska industrija mora ne samo preživeti krizo, temveč mora ustvariti tudi pogoje za večjo konkurenčnost v svetu, ki bo temeljila na energetskem in digitalnem prehodu. Pri tej nalogi jo morajo podpreti evropski organi, institucije in organizacije.“