EESO je na svojem decembrskem plenarnem zasedanju pozdravil predlog Komisije za direktivo o povrnitvi in odvzemu sredstev, ki jo vidi kot pomemben korak v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma v EU. Kljub splošnemu izboljšanju razmer v nekaterih državah članicah je delež zamrznjenih ali zaplenjenih sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, po vsej EU še vedno izredno nizek.

Z novo direktivo naj bi se izboljšalo čezmejno sodelovanje med vsemi organi, ki sodelujejo pri odvzemu premoženjske koristi, ter se države članice EU spodbujalo k razvoju nacionalnih strategij in se od njih zahtevalo, da ustanovijo vsaj en urad za odvzem premoženjske koristi. Ta urad bi bil specializiran za sledenje in identifikacijo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji, kot je EESO navedel v mnenju o povrnitvi in odvzemu sredstev, ki ga je sprejel na decembrskem plenarnem zasedanju.

„Menimo, da je predlog Komisije zelo dober, saj se odziva na potrebo po razširitvi področja uporabe mehanizmov zaplembe. Vzpostavlja tudi mehanizme čezmejnega sodelovanja za povečanje deleža odvzemov premoženjske koristi. Trenutno so ti deleži zelo nizki, saj sta bila zamrznjena le dva odstotka in zaplenjen le en odstotek sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji,“ je dejal poročevalec za mnenje Ionu-Sibian.

Nova direktiva pomembno razširja seznam kaznivih dejanj v primerjavi z direktivo o odvzemu iz leta 2014, saj med drugim vključuje trgovino z organi, ugrabitve, kazniva dejanja zoper okolje in trgovino z ukradenimi vozili, če jih naštejemo le nekaj.

Po drugi strani, kot ugotavlja EESO, v direktivo nista izrecno vključena ne tihotapljenje migrantov ne nezakonita trgovina s tobačnimi izdelki, čeprav imata trga teh kriminalnih dejavnosti znatne letne prihodke (po ocenah znašajo 289,4 milijona EUR oziroma 8 309,3 milijona EUR). Odbor zato poziva Komisijo, naj ju doda na seznam.

EESO še poziva Komisijo, naj bo bolj ambiciozna v zvezi s ponovno uporabo odvzetih sredstev v socialne namene in naj določi minimalni delež za tako ponovno uporabo v državah članicah.

„Zelo pomembno je, da prizadete skupnosti dobijo neposredno odškodnino in imajo korist od njenega donosa. To je eno od področij, na katerem smo pričakovali napredek, vendar to še vedno stagnira. Civilno družbo je treba vključiti v upravljanje odvzetih sredstev in razpolaganje z njimi, je dejal poročevalec Sibian.

EESO prav tako poziva Komisijo, naj bo natančnejša pri določanju pravic žrtev do odškodnine. Po mnenju Odbora je treba pri razvrščanju upnikov dati prednost žrtvam. (ll)