Uvodoma želim poudariti, da me žalosti nepričakovana smrt predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija. Predsednik Sassoli je maja 2020 dejal, da smo s pandemijo spoznali, da v EU premoremo pomemben vir, ta pomemben vir pa je njena civilna družba. Močno ga bomo pogrešali.

Minili sta dve leti, odkar smo prvič slišali za COVID-19. Po prvih poročilih, ki so pokazala, da bi virus utegnil povzročiti pandemijo, gotovo nismo pričakovali, da nam bo povzročal skrbi še v letu 2022.

Z vstopom v novo leto skušamo ponovno najti moč za optimizem in upanje.

Zato se zdi slogan francoskega predsedovanja Svetu EU – Okrevanje, moč, pripadnost – več kot primeren. Francoski predsednik Macron je ob predstavitvi treh tem predsedovanja podal svoje razmišljanje o bolj suvereni Evropi, evropskem modelu rasti in humanistični Evropi.

Morda se resda veselimo, da se bomo lahko posvetili še čemu drugemu, ne le pandemiji, vendar so pred nami veliki izzivi, ki jih bo treba obravnavati ne glede na gibanje pandemije.

Ponovno se bo treba osredotočiti na evropsko obrambo, saj zaradi napetosti po svetu, do katerih prihaja blizu in daleč, ta vprašanja ponovno prihajajo do izraza.

Sodelovanje in skupno delovanje bosta bistvenega pomena, kar kaže tudi konferenca o Zahodnem Balkanu, ki je načrtovana za junij.

Naslednji mesec bo Francija skupaj s predsednikoma Charlesom Michelom in Ursulo von der Leyen organizirala vrh, na katerem se bodo sestali voditelji in voditeljice Evropske unije in Afriške unije. Cilj tega vrha je oživiti gospodarski in finančni novi dogovor z Afriko. Francosko predsedstvo želi na dnevni red uvrstiti vprašanja s področja izobraževanja, zdravja in podnebja, kar so tudi afriški izzivi.

To leto je že bilo razglašeno za evropsko leto mladih, z njihovo vodilno vlogo na področju podnebnih vprašanj pa se je pokazala moč angažirane kolektivne družbene skupine. Mladinsko gibanje je doseglo, da so okoljevarstvene teme zdaj višje na seznamu političnih prednostnih nalog. Letos bodo v vrsti zakonodajnih predlogov določene težavne podrobnosti o tem, kako lahko do leta 2050 dosežemo ogljično nevtralnost. To bo zahtevno in moteče, vendar je tudi edina možnost, ki je ostala po letih zapoznelega ukrepanja na področju podnebja in emisij. Nujno je treba ukrepati, motnje pa je treba sprejeti, vendar tudi obvladovati, da bodo posledice pravično porazdeljene in bo na voljo ustrezna podpora za zaščito najranljivejših v družbi. Ta filozofija je med pandemijo, ki vse bolj ogroža življenja nekaterih ranljivih skupin, postala del splošne zavesti. 

Nazadnje nam bodo seveda predstavljeni tudi sklepi Konference o prihodnosti Evrope. V EESO smo zavzeto sodelovali, organizirali dogodke in posvetovanja ter si prizadevali delovati kot glas državljanov in skupnosti po vsej Evropi. Ključnega pomena je, da EU najde svoj osebni stik in se poveže z vsemi temi glasovi. Videli bomo, ali bo konferenca to dosegla, vendar bo EESO še naprej povezovalna točka za državljane in bo skrbel, da se v razpravah o oblikovanju naše skupne prihodnosti upoštevajo vsi pogledi.

Cillian Lohan, podpredsednik EESO