Premostitev razlik: kako se lahko civilna družba bori proti škodljivi polarizaciji

V času, ko se naše družbe soočajo z vse večjo polarizacijo in upadom zaupanja v demokratične institucije, mora civilna družba odigrati svojo vlogo. Polarizacija sama po sebi ni vedno negativna, saj različna stališča krepijo demokratično razpravo. Kadar pa vodi v sovražnost, dezinformacije in delitve, ogroža same temelje naših demokracij.

V letošnjem tednu civilne družbe smo se seznanili z izjemnimi primeri pobud za proti škodljivi polarizaciji. Ob podelitvi nagrade EESO za civilno družbo so bile izpostavljene organizacije, ki se ukvarjajo z medijsko pismenostjo, preprečevanjem dezinformacij in spodbujanjem medgeneracijskega dialoga. To so vrste projektov, ki jih je treba podpreti, če želimo zgraditi odporne in kohezivne družbe.

V Evropi smo priča vse večji razdrobljenosti družbe. Med številnimi izzivi so gospodarske neenakosti, socialna izključenost, digitalne dezinformacije in politični ekstremizem. Nedavni vzpon populističnih gibanj po Evropi, zmanjševanje pluralnosti medijev in upadanje zaupanja v institucije kažejo, kako polarizacija spodbuja nezadovoljstvo. Ti trendi slabijo demokratične strukture in spodkopavajo socialno kohezijo, zato v takšnih časih civilna družba ni le udeleženka v demokratičnem procesu, temveč tudi varuhinja njegove odpornosti.

Organizacije civilne družbe so že dolgo v ospredju boja za zaščito demokratičnih vrednot. Delujejo kot posredniki, ki zastopajo različna stališča, preprečujejo napačne informacije in spodbujajo informirane javne razprave. Nudijo platformo tistim, ki se ne počutijo slišani, in se zavzemajo za vključujoče politike, ki premoščajo razlike, ne pa jih poglabljajo. Civilna družba se z državljanskim udejstvovanjem, razpravami, ki temeljijo na dejstvih, in pobudami, ki spodbujajo strpnost, dejavno bori proti silam razdora.

EESO je trdno prepričan, da je krepitev sodelovanja in dialoga edini način za napredek. To vidimo pri svojem delu vsak dan - naši člani, ki zastopajo delodajalce, sindikate in nevladne organizacije, sodelujejo v robustnih razpravah, vendar vedno s ciljem najti skupne točke. Naša moč je v konsenzu in to je model, ki ga je treba razširiti po vsej Evropi.

Organizacijam civilne družbe je treba omogočiti, da v celoti odigrajo svojo vlogo pri odpravljanju polarizacije. To pomeni, da jim je treba nuditi dostop do finančnih sredstev, zaščititi njihovo sposobnost svobodnega delovanja in spodbujati okolje, v katerem je njihov prispevek k demokratičnemu življenju priznan in cenjen. Okrepiti je treba mehanizme sodelovanja, bodisi s posvetovanji z državljani, pobudami na lokalni ravni ali orodji posvetovalne demokracije, da se bodo ljudje počutili vključene v sprejemanje odločitev.

Prihodnost Evrope je odvisna od tega, ali se bodo njeni državljani počutili zastopane, angažirane in slišane. Civilna družba ni dodatek k demokraciji, temveč njena hrbtenica. V času, za katerega so značilne delitve, mora imeti na voljo orodja, priznanje in prostor, ki ga potrebuje za nadaljnje varovanje naših demokratičnih vrednot. S spodbujanjem dialoga, socialnega vključevanja in boja proti ekstremizmu je civilna družba tista sila, ki lahko polarizacijo spremeni iz vira konfliktov v gonilo konstruktivne razprave in družbenega napredka.

S skupnimi močmi poskrbimo, da delitev ne bo zaznamovala naše prihodnosti. Namesto tega zgradimo Evropo, v kateri bo raznolikost mnenj krepila našo enotnost in se bo s sodelovanjem ponovno vzpostavilo zaupanje, civilna družba pa bo vodilna pri premagovanju razlik.

Oliver RÖPKE

predsednik EESO