Organizacije civilne družbe so tarča napadov po Evropi in Ameriki. EU mora ukrepati takoj, da jih zaščiti in zavaruje demokracijo. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na plenarni razpravi ob mednarodnem dnevu nevladnih organizacij poslal jasno sporočilo: organizacije civilne družbe so prvi braniki demokracije. Zmanjšanje sredstev zanje ogroža njihovo preživetje, zato mora EU nemudoma ukrepati, da jih zaščiti in podpre.

EESO je 27. februarja organiziral razpravo z naslovom EU in civilna družba: krepitev demokracije in udeležbe, ki je predstavnikom in strokovnjakom iz organizacij civilne družbe ter poslancem Evropskega parlamenta omogočila razpravo in oceno vloge organizacij civilne družbe na tem pomembnem področju.

Raquel García Hermida-Van Der Walle, evropska poslanka iz skupine Renew Europe, je poudarila, da organizacije civilne družbe pogosto prispevajo k zagotavljanju nadzora in ravnovesja. Prav tako omogočajo različne načine družbene interakcije, ki lahko nadomesti manjkajoče vladne storitve. Vendar so prva tarča napadov, saj so lahko za nekatere vlade politično neugodne.

Nicholas Aiossa, direktor organizacije Transparency International Europe, je dejal: „V Evropskem parlamentu poteka organizirana politična kampanja za diskreditiranje, zmanjševanje financiranja in oteževanje vloge in funkcije organizacij civilne družbe. Najdenih ni bilo nobenih dokazov o finančnih nepravilnostih.“

Januarja je desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) v Evropskem parlamentu obtožila okoljske in podnebne nevladne organizacije, da jih Evropska komisija financira za lobiranje v Parlamentu, drugih institucijah EU in pri poslancih Evropskega parlamenta, kar je sprožilo ogorčenje med evropskimi organizacijami civilne družbe.

Kritike organizacij civilne družbe niso nič novega, vendar so bili nedavni napadi toliko močnejši zaradi lažnih novic in dezinformacij. Kot je dejala Brikena Xhomaqi, sopredsedujoča povezovalne skupine EESO, so te razmere poziv vsem organizacijam civilne družbe, naj stopijo skupaj in poskrbijo za spremembe. „Ljudje bi morali vedeti, da je večina organizacij civilne družbe odvisna od prostovoljnega dela, zato ne zapravlja davkoplačevalskega denarja,“ je dodala.

Udeleženci so pozvali tudi Evropsko komisijo, naj odločneje spregovori o tej temi, in predlagali številne rešitve za okrepitev vloge organizacij civilne družbe.

García Hermida-Van Der Walle je dejala, da se bo zavzemala za to, da se vloga organizacij civilne družbe v večji meri prizna in okrepi v poročilu o stanju pravne države in mehanizmu pogojenosti s pravno državo kot omogočitvenemu pogoju.

Michał Wawrykiewicz, poslanec EPP, je dejal, da je njegova naloga ozaveščati o teh temeljnih temah znotraj svoje skupine. Druga točka, ki jo je izpostavil, je obveščanje odločevalcev o tem, da so organizacije civilne družbe in nevladne organizacije tiste, ki delujejo na terenu in zagotavljajo temeljne storitve, ki neposredno vplivajo na življenja ljudi.

Predsednik EESO Oliver Röpke je podprl stališča predstavnikov organizacij civilne družbe in dejal: „Upreti se moramo prizadevanjem za delegitimizacijo teh organizacij ali omejevanje njihovega dostopa do sredstev, ki so bistvena za demokratično udejstovanje. Organizacije civilne družbe se soočajo z omejitvami financiranja in vse večjimi političnimi pritiski, zato potrebujejo obsežnejšo in predvidljivejšo podporo, da bi lahko nadaljevale svoje pomembno delo.“ (at)