Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Odločno podpiramo napredek Komisije na področju dostojnega dela, vendar nas skrbi, da bi vrzeli v sedanjih predlogih lahko privedle do neoptimalnega izvajanja.

Prisilno delo je morda za številne Evropejce neaktualna tema, v resnici pa se nas to vprašanje tiče veliko bolj, kot se zdi. Ugotovljeno je bilo, da številni izdelki za vsakdanjo rabo – od oblačil do pametnih telefonov – vsebujejo materiale, ki so rezultat prisilnega dela.
Prizadevanja za zmanjšanje in preprečevanje sodobnega suženjstva so privedla do stalnega zmanjševanja števila oseb, ujetih v prisilno delo. Leta 2016 pa se je ta trend obrnil.

Mednarodna organizacija dela (MOD) ocenjuje, da je bilo leta 2021 v prisilnem delu 28 milijonov oseb, kar je 10 milijonov oseb več kot leta 2016.  Število otrok, starih od 5 do 17 let, ki delajo, se je v istem obdobju povečalo za več kot 8 milijonov na skupaj 160 milijonov.

Evropska unija se poskuša boriti proti sodobnemu suženjstvu v drugih državah v okviru svoje trgovinske politike. Ta prizadevanja niso neuspešna. V začetku tega leta je Mednarodna organizacija dela razglasila Uzbekistan za državo, kjer ni dela otrok ali prisilnega dela, na podlagi prizadevanj EU, ZDA, Nemčije, Švice in Mednarodne organizacije dela.

V zadnjem času si EU prizadeva okrepiti orodja, ki jih uporablja za boj proti zlorabam na področju dela v tujini. Komisija je februarja objavila Sporočilo o dostojnem delu po vsem svetu, v katerem je ponovila zavezanost Evrope dostojnemu delu doma in po svetu. V sporočilu so opisana tudi področja, na katera se namerava Komisija osredotočiti pri krepitvi prihodnjih in obstoječih orodij. Predlagana direktiva o potrebni skrbnosti podjetij glede trajnostnosti določa obveznost velikih podjetij, da znotraj svoje dobavne verige odgovorijo na negativne učinke na okolje in vplive na človekove pravice. Poleg tega je predsednica von der Leyen v svojem govoru o stanju v Uniji napovedala predlog za prepoved vstopa blaga, proizvedenega s prisilnim delom, na trg EU.

Trdno podpiramo prizadevanja Komisije za dostojno delo. Kljub temu smo zaskrbljeni, da bi vrzeli v sedanjih predlogih lahko privedle do neoptimalnega izvajanja. Številna mala in srednja podjetja ne bodo dosegla praga za zaposlene ali neto prometa, da bi zanje veljala ta zakonodaja. Uporaba nejasne terminologije v direktivi ogroža njen pomen, zaradi česar je treba pojme pojasniti. Če ne bodo določeni okviri za socialni dialog, obstaja tveganje, da delavci ne bodo mogli koristno prispevati k nadzoru. Prizadevanja Evrope za izboljšanje delovnih standardov po svetu so vsekakor plemenita, vprašanje pa je, ali se bodo njeni predlogi ustrezno izvrševali. (lc)