Večina Evropejcev še ni digitalno pismenih in večina nacionalnih uprav še ni uvedla digitalnih rešitev. Pogojevanje dostopa do nekaterih storitev splošnega pomena z digitalno identiteto bi lahko bilo slabo za vse: številni Evropejci bi namreč lahko izgubili pravico dostopa do teh storitev.

EESO želi z mnenjem, ki ga je pripravil Dumitru Fornea in je bilo sprejeto na julijskem plenarnem zasedanju, sprožiti alarm. Nova orodja upravljanja, ki se uvajajo z digitalno in industrijsko revolucijo, ne smejo biti zatiralska in vsakdanjega življenja ljudi ne smejo pogojevati z obvezno vključitvijo v digitalne tehnološke sisteme, ki se nadzorujejo na nedemokratičen način.

„Prednosti rešitev digitalne tehnologije so očitne“, je dejal g. Fornea. „Zaradi njihovega hitrega uvajanja, zlasti za storitve splošnega pomena, kot je digitalna identiteta, pa bi lahko bili številni Evropejci izključeni. Zagotoviti moramo, da upravljanje ostane v rokah človeka ter da ga spremljata demokratičen nadzor in sodelovanje organizacij civilne družbe,“ je dodal.

Po mnenju EESO bi morale rešitve digitalne tehnologije, kot so digitalna identiteta, digitalna plačilna sredstva in vključevanje v platforme virtualne in razširjene resničnosti, ostati le dopolnilna orodja in ne smejo v celoti in nepravično zamenjati drugih praks, ki so jih ljudje razvijali in izpopolnjevali skozi tisočletja. 

EESO je bil prva evropska institucija, ki se je v zvezi s sistemi umetne inteligence zavzela za pristop, po katerem je nadzor v rokah človeka. Znova poudarja, da je pri razvoju strojev ključnega pomena, da ima človek zadnjo besedo in popoln nadzor nad postopkom odločanja. (mp)