Kohezija mora biti po pandemiji v središču evropskih prizadevanj, sta izjavili Evropska komisarka Elisa Ferreira in predsednica EESO Christa Schweng

Kohezijska politika je bistvena za oblikovanje nove vizije Evropske unije po pandemiji COVID-19, ki se osredotoča na blaginjo, vključevanje in okoljsko trajnostnost, vanjo pa mora biti polno vključena organizirana civilna družba. To je bilo sporočilo predsednice EESO Christe Schweng in evropske komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreira na septembrskem plenarnem zasedanju EESO.

Od začetka krize zaradi COVID-19 je imela kohezijska politika bistveno vlogo pri iskanju rešitev med izrednimi razmerami, v programskem obdobju 2021–2027 pa bi jo bilo treba še naprej izvajati za reševanje izzivov in neenakosti v državah članicah, regijah in mestih ter med njimi in med ljudmi, ki so se med pandemijo še povečali.

„Kohezijska politika je ključna pri zagotavljanju uravnoteženega okrevanja, pri katerem nihče ne bo zapostavljen. Načelo partnerstva z organizacijami civilne družbe je njen neločljiv del in želimo, da se to načelo razširi na instrument NextGenerationEU ter izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Kohezijska politika bi morala postati tudi manj birokratska, bolj digitalizirana in učinkovitejša,“ je dejala Christa Schweng.

Elisa Ferreira je opozorila, da so se zaradi krize zaradi COVID-19 povečale obstoječe neenakosti in pojavile nove, s katerimi se soočajo zlasti delavci v prvih bojnih vrstah, ranljivi ljudje, kot so starejši in invalidi, tisti, ki imajo slabši dostop do storitev, in tisti, ki so jih ukrepi zapore huje prizadeli, kot so ženske in mladi: „Naša Unija je močna le toliko kot njen najšibkejši člen. Odprava in zmanjšanje neenakosti je osnovni pogoj za močno in uspešno Unijo. Socialna pravičnost in vključenost morata biti v središču našega okrevanja. Socialnih vprašanj ne moremo rešiti, ne da bi odpravili krajevne in regionalne neenakosti. Upoštevati moramo, kje ljudje živijo.“ (mp)